Arhiv: Velenjska komunala okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje



Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) je 4. redno sejo opravil v prostorih centralne čistilne naprave Šaleške doline, udeleženci seje pa so si ogledali tudi vodarno na Grmovem vrhu. Gostitelj dogodka je bilo Komunalno podjetje Velenje, gosta na seji pa sta bila direktor Visoke šole za varstvo okolja doc. dr. Gašper Gantar in strokovni sodelavec Centra za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA doc. dr. Franc Žerdin.

S TRŽNIMI DEJAVNOSTMI DO 15 ODSTOTKOV PRIHODKOV

Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja je uvodoma predstavil njihove dejavnosti, ki obsegajo: oskrbo s toplotno energijo in hladom, oskrbo z zemeljskim plinom, oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, pokopališko-pogrebno dejavnost, upravljanje s parkirišči in garažnimi hišami, izvajanje inženiringa pri izgradnji objektov in projektiranje objektov komunalne rabe ter druge tržne dejavnosti. S slednjimi ustvarijo okrog 15 odstotkov prihodkov letno.

VARNA, ZANESLJIVA IN TRAJNOSTNA OSKRBA S PITNO VODO

Na področju vodooskrbe upravljajo s sistemom, ki obsega 708 km vodovoda in 245 km kanalizacije, število uporabnikov pa presega 44 tisoč. S projektom Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini so zagotovili varno, zanesljivo in trajnostno oskrbo s pitno vodo, povečali število priključenih prebivalcev na omrežje, zmanjšali vodne izgube s 35 na 20 odstotkov in povezali tri obstoječe sisteme oskrbe z vodo v en sam integriran sistem. Omenjeni projekt je rezultat znanja strokovnjakov iz Komunalnega podjetja Velenje in Esotecha.

OKOLJU, UPORABNIKOM IN ZAPOSLENIM PRIJAZNO PODJETJE

Predsednik uprave Esotecha Marko Škoberne je povedal, da je projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini ena izmed njihovih najmočnejših referenc, mag. Gašper Škarja pa je nakazal možnosti sodelovanja z lokalnim gospodarstvom zlasti na področju komunalnih in tržnih storitev. Komunalno podjetje Velenje za investicije in obnove letno namenja 10 milijonov evrov s končnim ciljem biti okolju, uporabnikom in zaposlenim prijazno podjetje.

VISOKA ŠOLA ZA VARSTVO OKOLJA NA PRAVI POTI

Direktor Visoke šole za varstvo okolja (VŠVO) doc. dr. Gašper Gantar je predstavil delovanje šole, katere vizija je postati vodilna slovenska visokošolska ustanova na področju izobraževanja in prenosa (aplikativnega) znanja iz okoljevarstvenih ved, ki bo mednarodno prepoznavna, odprta in bo sledila ciljem/smernicam za zagotavljanje kakovosti ter internacionalizacije. Možnosti zaposlitve diplomantov VŠVO so precej široke, zaposljivost v roku enega leta po zaključku študija pa je trenutno 55-odstotna. V razpravi so direktorji delovanje šole ocenili pozitivno in se zavzeli za posodobitev študijskih programov glede na dejanske potrebe gospodarstva ter vključevanje šole v razvojno-raziskovalne aktivnosti podjetij.

BOLJ KOT USTREZNI POKLICI POMEMBNE KOMPETENCE

Strokovni sodelavec Centra za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA doc. dr. Franc Žerdin je predstavil priporočila z razvojne konference Kako strokovnjake navdušiti, da bodo svoje življenjsko poslanstvo uresničili v SAŠA regiji. Po napovedih bo do leta 2025 v naši regiji največje pomanjkanje delovne sile v mehatroniki, strojništvu, elektrotehniki in elektroniki, dizajnu, logistiki, računalništvu in energetiki ter v zdravstvu, gradbeništvu, rudarstvu, lesarstvu, gostinstvu, turizmu in obrti. Pri tem delodajalci bolj kot ustrezne poklice poudarjajo pomen kompetenc, kjer v ospredje stopajo socialne kompetence. V razpravi je bilo kot velik izziv izpostavljeno premoščanje medgeneracijskih razlik, zato bo to tema ene od prihodnjih sej upravnega odbora SŠGZ.

TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ PONOVNO ČLAN SŠGZ

Predsednik SŠGZ dr. Blaž Nardin je napovedal, da se s 1. januarjem 2019 v članstvo regijske zbornice vrača Termoelektrarna Šoštanj, direktor SŠGZ mag. Franci Kotnik pa je povedal, da se v prihodnjih dneh pričakuje objava ocene ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.