GZS: primeren rok za opustitev rabe premoga v letih 2037-2040


Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je oblikovala stališča do osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva opustitev rabe premoga v letu 2033. GZS je mnenja, da za takšno strateško spremembo takrat še ne bomo pripravljeni. Slovensko gospodarstvo v prihodnosti pričakuje zanesljivo in nizkoogljično oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah. 

 IZSTOP IZ PREMOGA NI SAMO STVAR PREMOGOVNIH REGIJ 

 Ključna pripomba GZS na omenjeni dokument je, da gre za zelo pomembno odločitev, ki ni omejena zgolj na premogovni regiji Zasavje in SAŠA, temveč je opustitev rabe premoga in posledično zapiranje premogovnega dela Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) vseslovenski problem, ki vpliva na našo skupno prihodnost – tako energetike in gospodarstva kot vseh prebivalcev Slovenije.  

 ZA INDUSTRIJO KLJUČNA ZANESLJIVA OSKRBA PO KONKURENČNIH CENAH 

 Za industrijo je bistvena zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah, predvsem pa stabilnost delovanja elektroenergetskega sistema. Glede na to, da so tehnologije, ki bi lahko nadomestile premogovne termoelektrarne, še nerazvite in bo zanje ključen razvoj v naslednjem desetletju, GZS nasprotuje preuranjeni odločitvi o izstopu iz premoga in posledično večji energetski uvozni odvisnosti Slovenije. 

 PREURANJENA ODLOČITEV LAHKO OGROZI KONKURENČNOST GOSPODARSTVA 

 Primeren rok za opustitev rabe premoga je po mnenju GZS v letih 2037-2040, podobno kot to načrtujejo v Nemčiji. Preuranjena odločitev, ki ne temelji na celovitem načrtu nadomeščanja proizvodnih virov in zagotavljanju novih gradnikov stabilnosti elektroenergetskega sistema, bi lahko povzročila energetsko revščino in nekonkurenčno poslovno okolje za gospodarstvo. Zato je odločitev o opustitvi premoga potrebno sprejeti skupaj z razmišljanjem o podaljšanju obratovalne dobe prvega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK) do leta 2043 in čimprejšnjo odločitvijo za izgradnjo drugega bloka NEK. 

 REŠITVE ZA TERMOELEKTRARNO ŠOŠTANJ ŠE V RAZVOJU 

 Blok 6 TEŠ ima vgrajeno najsodobnejšo tehnologijo, ki je pripravljena tudi na dograditev naprav za zajemanje ogljika (CCS), kar bi lahko bila rešitev za TEŠ, a so te tehnologije še v razvoju, zato je z odločitvijo o zapiranju pametno počakati. Poslovanje TEŠ najbolj obremenjujejo emisijski kuponi, toda dejstvo je, da devet od desetih termoelektrarn v Evropi danes posluje z izgubo, pa kljub temu obratujejo, saj še ni tehnologij, ki bi jih lahko nadomestile.  

 STRATEGIJA ZA IZSTOP IZ PREMOGA BREZ ANALITIČNE PODLAGE 

 Nacionalna strategija za izstop iz premoga, ki predlaga leto 2033, ne temelji na analizi, ki bi temeljito preučila tako strokovno-tehnični kot ekonomski vidik. Potrebno je izdelati usklajeno nacionalno energetsko politiko, ki bo ustvarila pogoje za potrebne velike energetske naložbe na nacionalni ravni (obnovljivi viri (OVE), hranilniki, distribucijsko omrežje, …), kar naj bi vsebila Energetski koncept Slovenije. 

 ZA USKLAJEN ENERGETSKI PREHOD POTREBNO ZAGOTOVITI DOVOLJ ČASA 

 Največja žrtev preuranjenega in nepremišljenega zapiranja TEŠ bi lahko bila energetsko intenzivna industrija. V Evropskem zelenem dogovoru, ki predstavlja časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva v EU, je poudarjen pomen obstoja te industrije, v Sloveniji pa takšne podpore ni zaznati. Zato GZS poudarja potrebo po dialogu za soustvarjanje skupne prihodnosti tudi na energetskem področju. Že v preteklosti je bila industrija protagonist razvoja energetike v Sloveniji, danes pa nastopa tako kot porabnik kot tudi proizvajalec iz lastnih OVE. Tudi v industriji so mnoge tehnologije, pričakovane za energetski prehod, še v razvoju, zato je potrebno zagotoviti dovolj časa, finančna sredstva in usklajeno delovanje na sistemski ravni. 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.