Za ohranitev konkurenčnosti je nujna pohitritev in poenostavitev postopkov zaposlovanja tujcev


Gospodarska zbornica Slovenije je organizirala posvet in okroglo mizo Zaposlovanje tujcev. Dogodek je bil namenjen iskanju rešitev za pohitritev in poenostavitev postopkov zaposlovanja tujcev. Predstavniki podjetij so izpostavili konkretne težave in predlagali vrsto kratkoročnih interventnih in organizacijskih rešitev. Pohitritev in poenostavitev postopkov je bila tudi rdeča nit okrogle mize, na kateri so sodelovali predstavniki pristojnih ministrstev in Zavoda za zaposlovanje.

Nujnost  večje odzivnosti pri zaposlovanju tujcev sta potrdila tako velika udeležba gospodarstvenikov na dogodku, ki ga je povezovala novinarka Urška Valjavec, kot njihova vprašanja in pozivi pristojnim ministrstvom in ustanovam k hitrejšemu in bolj učinkovitemu ukrepanju.

Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, je v uvodnem nagovoru najprej poudaril, da je za zaposlovanje tujcev pomemben družbeni konsenz. Dejstvo je, da smo v Sloveniji prišli na raven, ko določenih delovnih mest ne moremo zapolnjevati z lastno delovno silo, zato potrebujemo delavce iz tujine – ne le nizko-, ampak tudi visokokvalificirane. Poleg tega določene panoge potrebujejo tudi  specifična nišna znanja, ki jih naš izobraževalni sistem ne vključuje. Nedvomno pa se bo zaradi strukturnih neskladij potreba po zaposlovanju tujcev nadaljevala tudi v prihodnosti. »Namen posveta je, da ugotovimo, na kakšen način lahko znotraj obstoječe zakonodaje pohitrimo in poenostavimo postopke,« je dejal Cantarutti.

Ekonomski pomen in okvir problematike zaposlovanja tujcev je predstavil  Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. Pomanjkanje delovne sile ni značilno le za slovenski trg, ampak je tudi evropski problem. V Sloveniji smo z 12-odstotnim deležem tuje delovne sile nad evropskim povprečjem. »Tuji državljani predstavljajo v času nadpovprečne gospodarske rasti pomemben prispevek k doseženi gospodarski rasti,« je izpostavil Ivanc. Zaradi nizke stopnje brezposelnosti se bo pomen tujcev na našem trgu dela srednjeročno še bolj povečal. Poudaril je še, da gospodarska rast ne temelji le na delovni sili, ampak tudi na politiki priseljevanja mladih družin iz nam sorodnih okolij. Največ tujih delavcev je zaposlenih v gradbeništvu (lani 27.000), predelovalnih dejavnostih (lani 22.000) ter prometu in skladiščenju (lani 16.000). Rast dodane vrednosti v teh dejavnostih je višja kot v ostalih.

Izkušnje in izzive, s katerimi se soočajo pri pridobivanju dovoljenj za zaposlovanje tujcev, so nanizali predstavniki treh podjetij. Mag. Janko Burgarpodpredsednik za strateški razvoj v družbi COSYLAB d.d., je razgrnil težave pri iskanju visokokvalificiranega kadra, ki ga potrebujejo v IKT. V tekmi držav za usposobljene kadre potrebujemo konkurenčno poslovno in družbeno okolje. »Odzivnost, čas in jasnost postopkov so danes največje ovire, ki tuje strokovnjake odvračajo od Slovenije in gredo svojo pot naprej v Avstrijo Nemčijo in v ostale države proti zahodu in severu,« je dejal Burgar. Nanizal je več predlogov, med drugim hitre postopke (»Fasttrack«) za visokotehnološke (IT) strokovnjake in e-podprte procese. Naglasil je pomen skupnih prizadevanju vseh deležnikov za iskanje ustreznih rešitev in usposabljanje delodajalcev, da bi že ob oddajanju vlog bile le-te popolne.

Katja Raztresen, vodja računovodstva v podjetju JURČIČ & CO., d.o.o., je izpostavila, da so do sedaj v dejavnosti prometa iskali delovno silo predvsem v Srbiji in BiH, vendar so zdaj standardi v teh državah že primerljivi z našimi, zato so tu priložnosti vedno manjše. Trenutni bilateralni sporazum med BIH in Srbijo ne omogoča hitrejšega postopka zaposlovanja v primerjavi z zaposlovanjem iz tretjih držav (Makedonija, Črna gora). »Ko dobimo kader za dejavnost transporta in skladiščenja, ta potrebuje zaposlitev takoj, ne pa čez štiri mesece, kolikor traja postopek pri nas,« je opozorila in dodala, da še ni vidnega učinka povečanja zaposlenih na upravnih enotah. Dolgotrajno je tudi čakanje pozivov upravnih enot za oddajo prstnih odtisov in ostalih elementov postopka. Predlagala je digitalizacijo in racionalizacijo upravnih postopkov ter iskanje ustreznih poenostavitev.

Dejan Stamenič, član poslovodstva Adecco Slovenija & direktor Adecco Srbija, ADECCO H.R. d.o.o., je poudaril, da se primanjkljaji kadra kažejo v vseh gospodarskih panogah, od nižje kvalificiranih do visokotehnoloških. Vedno več podjetij se zanaša na tujo delovno silo. Za določene profile v Sloveniji nismo samozadostni, vse večja je konkurenca drugih držav. »Bazen talentov v državah bivše Jugoslavije se hitro prazni,« je dejal in poudaril tudi pomen bilateralnih sporazumov. Postopki se z večjim zaposlovanjem delovne sile podaljšujejo, časovni vidik pa otežuje prihode tujcev v Slovenijo.

Mag. Srečko Debelakčastni konzul na Konzulatu Republike Filipini, je dejal, da so Filipini eden največjih izvoznikov delovne sile. »Vendar je pomembno, da poskrbimo za kompletno integracijo tujcev,« je opozoril in pri tem kot primer dobre prakse navedel Avstrijo, kjer je 40 tisoč ljudi filipinskega porekla. Med ovirami so tudi postopki, ki bi jih morali prilagoditi, saj Slovenija nima diplomatskega predstavništva na Filipinih. Tudi Hrvaška je postopke zelo poenostavila in s tem odprla vrata zaposlovanju delovne sile s Filipinov.

O priložnostih, ki bi jih morali izkoristiti pri tujih študentih v Slovenijije govorila Mateja Kozole, vodja Kadrovske službe na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po končanem študiju bi se namreč ti mladi ljudje želeli zaposliti v Sloveniji, vendar jih od tega odvrnejo dolgotrajni in zapleteni postopki. Predstavila je tudi težave, s katerimi se študenti iz tujine in fakultete soočajo v praksi. Slovenija je zelo privlačna ciljna destinacija za študij, zlasti za države zahodnega Balkana, ki so gospodarsko povezane s Slovenijo. Vendar so postopki za vstop tujih študentov iz neevropskih držav so administrativno zapleteni in odvračajo mlade od te priložnosti.

Postopki in pogoji za zaposlovanje tujcev so v pristojnosti več ministrstev in drugih deležnikov, zato so na okrogli mizi sodelovali predstavniki petih ministrstev in Zavoda RS za zaposlovanje, ki imajo vsak svojo vlogo v tem procesu. Na vprašanja o konkretnih ukrepih za pohitritev postopkov zaposlovanja tujcev so odgovarjali Grega Malec, vodja Sektorja za delovne migracije (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti); Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Aleksander Vojičić, vodja Službe za upravne enote (Ministrstvo za javno upravo), Sabina Hrovatin, podsekretarka z Direktorata za migracije (Ministrstvo za notranje zadeve), Anton Pirih, vodja Oddelka za vizume in tujce na Direktoratu za mednarodno pravo in zaščito interesov (Konzularni sektor, Ministrstvo za zunanje zadeve) ter Anka Rode, višja področna svetovalka iz Službe za pravne zadeve Zavoda RS zaposlovanje. Razprava je odrazila razpršenost pristojnosti in zapletenost postopkov. Izčistila se je ugotovitev, da je potrebno več medresorskega sodelovanja pri iskanju rešitev, ki so izvedljive že v okviru obstoječe zakonodaje in večja fleksibilnost. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je prevzelo pobudo pri medresorskem usklajevanju. Prvi učinki kadrovskih okrepitev upravnih enot so se začeli odražati šele zdaj, potrebno pa je še nadaljevati v tej smeri, saj se število vlog povečuje. Gospodarstveniki, ki so predstavnikom ministrstva postavljali vprašanja, so pozivali tudi k sprejetju interventnih ukrepov za pohitritev postopkov.

ZAKLJUČKE posveta in okrogle mize je strnila Andreja Sever, direktorica Službe za razvoj kadrov in izobraževanje pri GZS

1. Urgentno reševanje nastalih težav, po možnosti s sprejetjem interventnega ukrepa, ki bi se posvetil reševanju zaostankov in operativni optimizaciji postopkov reševanja vlog za zaposlovanje tujih delavcev. Videli smo, da obstaja pripravljenost, da se to naredi za visokokvalificirane kadre in podjetja z visoko dodano vrednostjo, kar pozdravljamo, vendar pa tudi na ostalih področjih že zelo dolgo opozarjamo na velike težave, zato menimo, da bi bilo potrebno v tem trenutku pristopiti k interventnim ukrepom širše, pri čemer predlagamo:

  • Uvedbo poenostavljenih postopkov vsaj za deficitarne poklice; pri odredbi za določitev deficitarnih poklicev naj se z večjo težo upošteva mnenje socialnih partnerjev;
  • Uvedbo uvajalnega obdobja za tuje delavce – na podlagi  preverbe  potrdila o nekaznovanosti lahko delavec prične z delom, ostala dokumentacija se preverja v času uvajalnega obdobja;
  • Uvedbo modela vlaganja in odločanja na UE po modelu A1 (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije);
  • Začasno naj se veljavnost enotnih dovoljenj podaljša z enega na dve leti oz. tri, da  postopki  podaljševanj dodatno ne bremenijo  UE;
  • Zagotovijo naj se možnosti za oddajo prstnih odtisov tako, da ta postopek ne otežuje zaposlovanja tujih delavcev iz držav, kjer nimamo svojih predstavništev;
  • Zagotovi naj se sočasna oddaja vlog za delovna dovoljenja in za enotna dovoljenja za prebivanje in delo tudi v postopkih po sporazumih v BiH in Srbijo;
  • Zagotovi naj se razširitev možnosti sezonskega dela še na druga področja dejavnosti, npr. : gostinstvo in turizem, gradbeništvo …
  • Preučitev možnosti sklepanja novih bilateralnih sporazumov, hkrati naj se proučijo postopki, ki so trenutno uveljavljeni in trenutno ne prinašajo prednosti delodajalcem;
  • Proučitev postopkov zaposlovanja tujih študentov, ki študirajo v Sloveniji in se želijo po končanem študiju zaposliti v Sloveniji.

2. Izpostavljeni so bili tudi predlogi za organizacijske izboljšave: 

  • Zagotovitev dodatnih kadrovskih kapacitet na UE, oz. preučitev možnosti prerazporeditve kadra;
  • Razširitev  pristojnosti zaposlenih na UE tako, da se preseže teritorialna pristojnost pri obravnavi vlog;
  • Organizirajo se delavnice in izobraževanja za odločevalce in delodajalce;
  • Omogoči se elektronski vpogled v vloge (da lahko vlagatelji hitro in enostavno preverijo status  vlog in tako preprečimo število klicev na UE, ki tudi obremenjujejo zaposlene),
  • Predlagamo triažo že pri zajemanju vlog – npr. na  popolne, nepopolne vloge in triažo na druge smiselne skupine glede na proces odločanja…..
  • Predlagamo enotni klicni center oz. enotno Info točko za vse UE, ki bo v pomoč delodajalcem;
  • Digitalizacija postopkov, kjer je le mogoče.

Predvsem pa GZS skupaj s svojim članstvom apelira na pristojne, da k reševanju problematike pristopijo skupaj in da v okviru svojih pristojnosti poiščejo učinkovite rešitve. Predstavniki gospodarstva pri tem ponujajo pomoč, da bi tako preprečili škodo, ki se zaradi pomanjkanja kadra na koncu odrazi ne le pri podjetjih, ampak v celotni družbi.

Predstavitve na posvetu

Zaključki posveta

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.