Slovenija je po enem največjih padcev bruto družbenega produkta (BDP) v obdobju 2008-2013 sicer v zadnjih dveh letih gospodarsko okrevala, vendar je naš BDP še vedno 4 % pod najvišjo vrednostjo doseženo v letu 2008. Po drugi strani so investicije kar 40 % nižje od predkriznega obdobja ter v veliki meri odražajo nezaupanje gospodarstva v temelje gospodarskega okrevanja. Nad 10-odstotni delež slabih posojil je kljub sanaciji bank še vedno eden največjih v evro območju.  Država ostaja velik lastnik gospodarskih družb.

Zato Evropska komisija (EK) izpostavlja 3 prednostne naloge za vse deležnike v državi: ponovni zagon investicij, nadaljevanje strukturnih reform in odgovorno vodenje fiskalne politike. Slovenija je še vedno država, ki zahteva poglobljen pregled. Kljub temu, da bomo prešli iz korektivnega dela v preventivni del, to ne pomeni, da so poti za večje plače javnih uslužbencev odprte. V letošnjem letu naj bi se gospodarska rast umirila, zato opozarjamo, da je potrebno omejiti apetite javnega sektorja po zvišanju mase in višine plač. Plačna politika v javnem sektorju se mora soočiti za realnostjo, da kratkotrajna konjunktura, ki smo ji bili priča v zadnjih dveh letih, še ne pomeni samodejnega višanja plač.

 

Številne predloge EK gospodarstvo podpira, sploh potrebo po znižanju visoke stopnje administrativnih obremenitev in izboljšanju delovanja javne uprave, kar po nepotrebnem odvrača domače in tuje investitorje.

 

Bistvenega pomena je, da se politika neha vpletati v upravljanje državnih podjetij, zaradi katerih je imel vsak državljan v obdobju 2008-2013 6.600 EUR dodatnega bremena. Glavni cilj države bi moralo biti izboljšanje korporativnega upravljanja in uspešnosti podjetij v neposredni lasti države.

 

Nekateri poudarki poročila EK so standardni za vse države in se omenjajo že nekaj časa, kot je denimo potreba po večji vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema. Tu si ne smemo zatiskati oči, saj je Slovenija označena kot država z enim največjih tveganj za fiskalno vzdržnost med vsemi državami članicami. Poleg tega sistem dolgotrajne oskrbe ni sistemsko urejen ter nima opredeljenih virov financiranja. OECD je že večkrat opozoril, da financiranje zdravstva s socialnimi prispevki ni vzdržno, zato je potrebno poskrbeti, da se razvije zdrava konkurenca med ponudniki takšnih zavarovanj.

 

Glede izobraževalnega sistema EK meni, da imamo v sektorju visokošolskega sektorja več pomanjkljivosti. Prednosti visokokvalificirane delovne sile so se znižale, zmanjšala se je tudi vrednost dodiplomskih programov na trgu dela. Na drugi strani gospodarstvo išče številne strokovne kadre s srednjo in višjo tehnično izobrazbo. Na GZS poudarjamo, da mora država z učinkovitimi ukrepi poskrbeti, da se bosta ponudba in povpraševanje po delovni sili lažje srečevala, kar bo tudi znižalo dolgotrajno brezposelnost, ki je najpomembnejša pojasnjevalna spremenljivka za socialno izključenosti in revščino.

 

Po mnenju generalnega direktorja GZS, mag. Sama Hribarja Miliča, potrebujemo v Sloveniji za krepitev gospodarske rasti sistemski trojček ukrepov: nov zagon investicij, davčno razbremenitev dela in odgovorno politiko javnih financ.