Arhiv: Že 1.150 dni čakamo na razbremenitev plač

Na Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljamo, da zniževanju stroška dela delovnega razmerja tudi v letošnjem letu slabo kaže. Prav nasprotno, delodajalci bomo plačali 9,4 milijona evrov več prispevkov za zdravstveno varstvo in 17 milijonov evrov več prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kdaj bo vlada končno razbremenila plače redno zaposlenih?


Za nami sta že skoraj dva meseca letošnjega leta, na mizi pa še vedno nimamo reformnih predlogov, ki jih vlada obljublja že vse od začetka svojega mandata. Kot enega od njih smo upravičeno pričakovali zniževanje stroška dela iz naslova delovnega razmerja. Vse, kar smo dobili do  konca lanskega leta, je bil ponesrečen poskus davčne reforme, ki je bil utemeljeno hitro umaknjen. Medtem pa delodajalci vsako leto plačujejo večje obveznosti, čeprav država hkrati mirno dopušča izplačevanje nezakonitih dodatkov v javnem sektorju.

 

S širjenjem osnov za plačilo prispevkov za socialno varnost smo v preteklih treh letih delodajalci v javne blagajne, zdravstveno in pokojninsko, vplačali precej več kot v letih pred tem. Zato smo kot povratni in načelno dogovorjeni ukrep že vse od pogajanj za ZPIZ-2, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 2013, pričakovali in zahtevali zniževanje stroška dela  delovnega razmerja.

 

Nismo ga dočakali, čeprav je od takrat minilo že 1.150 dni! Prav nasprotno. Z novim letom so se nam ponovno zvišale finančne obveznosti do teh blagajn, zaradi zvišanja najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost, ki je posledica višje povprečne plače lanskega leta in dviga prispevne stopnje za samostojne podjetnike. Tako bomo delodajalci v letu 2016 zaradi širjenja osnov plačali več:

  • 9,4 milijonov evrov prispevkov za zdravstveno varstvo in
  • 17 milijonov evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

To niso zanemarljive številke in pomenijo še višjo obremenitev delodajalcev iz naslova bruto stroška dela. Tem številkam je treba  dodati tiste, vezane na nove obremenitve delodajalcev iz naslova uveljavitve koncepta »vsako delo šteje«. Obe javni blagajni sta že v letu 2015 imeli dodatne prihodke zaradi širjenja osnov za plačilo prispevkov, in sicer pri študentskem delu ter pri pogodbah civilnega prava. Samo nova obremenitev stroška študentskega dela je v letu 2015 prinesla:

  • ZPIZ 32 milijonov EUR in
  • ZZZS 13 milijonov EUR.

V letošnjem letu so planirani prihodki iz tega naslova še višji. Skrajni čas je, da pride Vlada RS s predlogom davčne reforme, ki bo prinesla razbremenitev plač in bo obstoječim in potencialnim domačim in tujim investitorjem jasno sporočila, da želi Slovenija postati država kvalitetnih delovnih mest, tudi za visoko kvalificirane, predvsem strokovne kadre. Reforma mora biti pripravljena najkasneje do letošnjega polletja in mora začrtati novo davčno usmeritev, ki bo zagotavljala večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, nova delovna mesta, kakor tudi predvidljivost in gotovost poslovnega okolja.

 

Navsezadnje je treba jasno povedati: gre za razbremenitev plač večine aktivnega prebivalstva, torej tudi večine volivcev v državi. Razbremenitev njihovih plač bi definitivno bolj pripomogla k višji gospodarski rasti kot je zgolj zviševanje plač v javnem sektorju, kjer po drugi strani ni politične volje za odpravo številnih anomalij, kot so nezakonito izplačani dodatki.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.