Predlog novega zakona, ki ureja napotitev delavcev, bo po novem prinesel dodatne ovire pri poslovanju slovenskih podjetij, še posebej mikro, malih in srednjih podjetij.

Kaj prinaša novi zakon?

 

Slovenska podjetja, ki so naročniki, naj bi bila odgovorna za napake tujih podjetij, ki kot izvajalci za njih opravljajo dela. Pri tem ni jasno, ali bodo enakih pravic deležni slovenski delavci na delu v tujini. S tem bomo ponovno slovenskim podjetjem naložili bistveno večje breme, kot pa je smiselno. Medtem pa še vedno ne vemo niti to, kako bodo to področje uredile druge države članice EU. Spet hitimo tam, kjer bi bilo bolje počakati.

A to ni vse. Ne samo, da bo po novem vlogo inšpektorja moral izvajati uradnik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki zato ni niti poklican niti usposobljen.

 

Še več, država postavlja takšne omejitve slovenskim podjetjem, da te pomenijo škodo za gospodarstvo in tudi za zaposlene:

 

• delodajalec naj bi pred napotitvijo posloval že najmanj tri mesece,
• delodajalec ne sme napotiti več kot 70 odstotkov delavcev, ki so pri njem zaposleni,
• pri delodajalcu so najmanj šest mesecev pred vložitvijo vloge za izdajo obrazca A1 zaposleni za polni delovni čas najmanj trije delavci.
  

Vsi ti in drugi pogoji nesorazmerno, brez jasne podlage in utemeljitve, posegajo v svobodno gospodarsko pobudo, marsikomu onemogočajo normalno poslovanje in opravljanje del ali storitev v tujini in hkrati diskriminirajo med zaposlenimi za polni in krajši delovni čas.

 

Takšnega predloga, ki bo omejeval konkurenčnost slovenskega gospodarstva, GZS ne bo podprla. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost naj ponovno premisli vsebino predloga zakona in naj skupaj s socialnimi partnerji opredeli takšne pogoje, ki bodo poštenim podjetjem in podjetnikom omogočili normalno poslovanje.

 

Slovenski izvozniki blaga in storitev so bili od leta 2009 glavni motor gospodarske rasti, saj so izvoz povečali kar za okoli 50 odstotkov. Država pa zdaj želi izvoznikom, poleg nove obdavčitve zavarovanja izvoznih poslov, naložiti tudi takšne administrativne obveznosti in pogoje napotitve delavcev na delo v tujino, ki bodo delovali izrazito zaviralno na bodoči razvoj.

 

Slovenski izvozniki so ključen deležnik slovenskega gospodarstva, zato mora tudi država pri postavljanju pogojev poslovanja tako doma kot v tujini omogočiti gospodarstvu nov zagon, ne pa ga zmanjševati.

 

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič: »Res je, da takšen zakon moramo sprejeti, ker ga narekuje evropska direktiva. Vendar bo Slovenija očitno spet prva država, ki z novim ukrepom rajši omejuje kot pa spodbuja gospodarstvo. Ne le, da želimo med prvimi sprejeti ta zakon, ampak so tudi vsebinske rešitve preveč omejevalne. Spet smo bolj papeški od papeža.«