Predstavniki gospodarstva nismo zadovoljni z vsebino predloga davčnega prestrukturiranja, saj ne predvideva niti najmanjšega znižanja javne porabe, čeprav bi, denimo, prihranek v višini 100 milijonov evrov pomenil le 0,6 odstotka slovenske javne porabe. Gospodarstvo bo dodatno obremenjeno, učinke pri neto plačah pa lahko že kmalu izničijo druge dajatve.

Od Vlade RS zahtevamo, da javnofinančno konsolidacijo uresničuje tudi na odhodkovni strani javnih blagajn, kar edino omogoča resno davčno reformo. Pošteno bi bilo, da bi ta razbremenila podjetja in več sto tisoč zaposlenih v gospodarstvu in javnem sektorju, ne pa da sadove gospodarske rasti prek plačnih pogajanj pobira predvsem javni sektor.

GZS se zavzema za davčno reformo in ne zgolj za kozmetično davčno prestrukturiranje. V skladu s tem je v sodelovanju z Zbornico davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) pripravila izračune kombinacije ukrepov, ki bi pomenili 328 milijonov evrov za razbremenitev plač 570 tisoč zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju. Po drugi strani sindikati javnega sektorja po besedah ministra Borisa Koprivnikarja zahtevajo 380 milijonov evrov za samo 160 tisoč javnih uslužbencev. Na vladi je, da se odloči, ali bo pravično razdelila sadove gospodarske rasti med volivce v Sloveniji, ali pa bo smetano spet pobral le ozek interesni krog.

Kot pozitivno sicer na GZS ocenjujemo napovedano spremembo v dohodninski lestvici, vendar predstavljeni predlog ne odraža nujnih strukturnih reform, ki bi omogočile resno in odločno davčno reformo, vključujoč razvojno kapico in razbremenitev plač širšega kroga zaposlenih v gospodarstvu. Nasprotno, že danes lahko, na podlagi sprejetega nacionalnega reformnega programa, z zaskrbljenostjo pričakujemo novo ureditev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To naj bi se preoblikovalo v obvezno solidarno dajatev (predvidoma) v breme neto plač. Ministrstvo za zdravje jo ima namen zakonsko urediti že v letos, kar bi kaj hitro izničilo pozitivne spremembe drugačne dohodninske ureditve.

GZS apelira na ministrstvo za finance, da javno objavi celovite izračune posledic predvidenega davčnega prestrukturiranja. Predlog sprememb v strukturi davčnih prihodkov namreč ne upošteva višjih prihodkov od davkov na potrošnjo, saj višje neto plače zvišujejo zasebno potrošnjo ter povečujejo vrsto davkov, od DDV-ja do trošarin ter ostalih davkov. Po naši oceni učinek razbremenitve neto plač poveča davke od potrošnje za okoli četrtino zneska razbremenitve. Brez upoštevanja teh učinkov objavljene informacije ministrstva za finance niso korektne.

Ključni predlogi za razbremenitev plač so po skupnem predlogu GZS in ZDSS naslednji:
- uvedba razvojne kapice na socialne prispevke delodajalcev in delojemalcev nad 2-kratnikom povprečne plače,
- dvig splošne olajšave za zavezance do 75 % PP na min. plačo,
- uvedba dodatnega dohodninskega razreda med starim 2. in 3. razredom (20.400 – 36.000 po stopnji 34 %),
- umik najvišje dohodninske stopnje (50 %),
- ukinitev prispevka delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %).