120 strokovnjakov s področja varstva okolja je na Okoljskem dnevu gospodarstva, ki je v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) potekal v Ljubljani, razpravljalo o dobrih praksah na področju ravnanja z odpadki v luči najnovejšega svežnja EU ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo. 

Evropa več kot polovico surovin in fosilnih goriv uvaža, ukrepi EU za prehod v krožno gospodarstvo pa se osredotočajo predvsem na ravnanje z odpadki. Zato je dejstvo, da se bodo podjetja srečevala z izzivi krožnega gospodarstva od izbora surovin do ustreznega ravnanja z odpadki.

Izvršni direktor GZS Goran Novković je izpostavil, da usmeritev v krožno gospodarstvo ne bo dosegla svojega namena, če ne bo zagotovljena tudi konkurenčnosti gospodarstva. Janja Leban, vodja Službe za varstvo okolja na GZS, je poudarila, da podatki nakazujejo, da slovensko gospodarstvo snovno ni dovolj učinkovito. Možnosti za izboljšave so predvsem na področju učinkovite rabe virov in energije, eko industrije ter eko inovacij.

Slovenska podjetja, ki zagotavljajo sledljivost in transparentnost svojega ravnanja z okoljem, uporabljajo različne pristope, preko katerih obvladujejo vplive na okolje, zmanjšujejo tveganja in izboljšujejo svojo okoljsko učinkovitost. Podjetja, ki so registrirana v sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo EMAS, o svojih okoljskih vplivih komunicirajo preko okoljske izjave, ki vsebuje podroben vpogled v njihovo okoljsko poslovanje z vidika dejanskih učinkov in doseganja zastavljenih ciljev.

Najdaljše izkušnje z registracijo v shemo EMAS ima Gorenje d.d., ki se je kot prvo slovensko podjetje vpisalo v register EMAS. Letos bo preteklo že dvanajsto leto od njihove vključitev v to shemo. Kot je povedala mag. Vilma Fece, so v Gorenju združili zahteve EMAS in ISO 14001 v enovit okoljski sistem, kjer je v proizvodnem procesu poudarek na racionalni uporabi energentov ter zmanjševanju nastajanja odpadkov. Vse več zahtev je vezanih na uporabo nevarnih snovi v tehnoloških procesih in tudi končnem proizvodu. Izpostavljeno je vprašanje podaljšane proizvajalčeve odgovornosti. Največji izziv v prihodnosti vidi v življenjskem ciklu proizvoda, ki bo dal jasne odgovore o okoljskih vplivih proizvoda v posameznih fazah življenjskega cikla in s tem krojil nadaljnje razvojne poti.

Udeleženci Okoljskega dne so se strinjali, da je za dosego finančnih prihrankov pri ravnanju z okoljem v podjetjih obvezen sistematični pristop, hkrati pa pričakujejo, da bo država s svojimi instrumenti, kot je na primer zeleno javno naročanje, spodbudila tovrstna ravnanja v gospodarstvu.