Na novinarski konferenci, ki jo je organizirala Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ), so predstavniki zbornice in posameznih podjetij predlog davčnega prestrukturiranja ministrstva za finance označili kot nesprejemljiv in se zavzeli za celovito reformo, ki bi izboljšala poslovno okolje v Slovenije in ustvarila pogoje za nova delovna mesta.

Namestnik direktorja pravne službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Igor Knez je navedel argumente, zaradi katerih večina slovenskega gospodarstva ne podpira predloga »mini« davčne reforme ministrstva za finance. Omenjeni predlog vsebuje ukrepe za zvišanje plač zaposlenih v zasebnem in javnem sektorju, ki na mesečni ravni zaslužijo več kot 2.500 evrov bruto. Ker je tako visokih plač v gospodarstvu zelo malo, v malem gospodarstvu jih pa skorajda ni, to ni ustrezna razbremenitev stroškov dela. Ob tem bi se po predlogu ministrstva za finance povišala stopnja davka na dobiček, kar pomeni, da bi bila skupna obremenitev gospodarstva kvečjemu višja in ne nižja kot sedaj, kar posledično pomeni manj delovnih mest in manj investicij.

Knez je nato predstavil predlog davčne reforme, ki sta ga skupaj pripravili GZS in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) in predvideva pet ukrepov:
1. uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke delodajalcev in delojemalcev nad dvakratnikom povprečne plače;
2. ukinitev prispevka delodajalcev za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (0,53 %);
3. uvedbo dodatnega dohodninskega razreda med obstoječima 2. in 3. razredom;
4. umik najvišje dohodninske stopnje (50 %);
5. Dvig splošne olajšave za zavezance do 75 % povprečne plače na minimalno plačo.

Skupni predlog GZS in ZDSS bi prinesel višje neto plače 570 tisoč zaposlenim v zasebnem in javnem sektorju, posledično pa bi pomenil 320 milijonov evrov izpada v javnih blagajnah. Omenjeni izpad bi lahko država »pokrila« z naslednjimi ukrepi: z znižanjem javne porabe za 100 milijonov evrov, z davkom na nepremičnine in drugo premoženje, z redefinicijo košarice zdravstvenih pravic, z davkom na dediščine in darila in z zmanjšanjem nekaterih olajšav.

Direktor družbe KLS Ljubno Mirko Strašek je na novinarski konferenci izrazil razočaranje nad predlogom davčnega prestrukturiranja ministrstva za finance in poudaril, da bi morala država ustvariti podjetništvu prijazno poslovno okolje, ki bi podjetjem omogočalo konkurenčnost pri tekmovanju s konkurenti na globalnem trgu. Stroški dela so pri nas prekomerno obdavčeni, kar v KLS zaznavajo kot resen problem zlasti pri nagrajevanju najbolj odgovornih sodelavcev, ki prispevajo najvišjo dodano vrednost. Možnosti za racionalizacijo javne porabe zagotovo obstajajo, saj smo po tem kazalniku daleč nad povprečjem Evropske unije.

Direktor oddelka financ v družbi BSH Hišni aparati Nazarje Robert Tkalec je povedal, da imajo pri njih zaradi pretirane obdavčitve plač težave s pridobivanjem ustreznih strokovnih kadrov, saj slednji pri delodajalcih čez mejo pri enaki bruto plači zaslužijo več. Od države pričakujejo celovit pristop pri vzpostavljanju bolj konkurenčnega poslovnega okolja, kar poleg davčne reforme pomeni tudi reformo na zdravstvenem in pokojninskem področju. Slovenija potrebuje vitkejšo, bolj fleksibilno in bolj učinkovito državno administracijo, ki bo nudila ustrezen suport gospodarstvu. Le na ta način bomo postali zanimivi za tuje investitorje, kar si sicer tako zelo želimo.