Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) se je seznanila s spremenjenimi rešitvami iz osnutka Državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug in zavzela pozitivno stališče, ki je bilo v sklopu postopka javne seznanitve posredovano  Ministrstvu za okolje in prostor, lokalnim skupnostim SAŠA regije in medijem:

Na območju SAŠA subregije oziroma Šaleške in Zgornje Savinjske doline posluje 1.093 gospodarskih družb, 1.594 samostojnih podjetnikov in pet zadrug, ki skupaj zaposlujejo nekaj več kot 16.800 delavcev. Tako po obsegu prihodkov kot po številu zaposlenih so v tem gospodarskem prostoru s skoraj 2/3 daleč na prvem mestu predelovalne dejavnosti. Slednje so tudi nosilec izvoza, ki sicer predstavlja več kot polovico (51 %) prihodkov gospodarstva subregije, v kateri imamo drugega največjega slovenskega izvoznika – Gorenje in še nekaj izrazito izvozno usmerjenih družb, kot so BSH Hišni aparati Nazarje, KLS Ljubno, Plastika Skaza itd., ki so hkrati tudi največji zaposlovalci.

 Gospodarstvo SAŠA subregije na vse slabše stanje cestne infrastrukture opozarja že vse od leta 2002. Samo v Gorenju dnevno pretovorijo 600 pošiljk, katerih distribucija se v veliki večini (90 %) zaradi potreb in zahtev kupcev vrši s kamionskimi prevozi. Če bi prišteli še promet ostalih podjetij iz predelovalnih dejavnosti, da drugih dejavnosti niti ne omenjamo, bi bil podatek o intenzivnosti logistike v naši subregiji če bistveno višji.

 Ob tem velja dodati, da izrazito potrebo po sodobnejši cestni infrastrukturi oziroma hitri cesti, ki bi na eni strani našo subregijo povezala z obstoječim avtocestnim križem, na drugi strani pa s sosednjo Republiko Avstrijo, izražajo tudi v dejavnosti rudarstva. Za potrebe sanacije ugreznin, nastalih na površinah zaradi vplivov rudarjenja, bodo namreč v prihodnjih letih v Šaleško dolino od drugod  vozili viške izkopnih materialov, ki bodo nastali pri izgradnji objektov nizkih in visokih gradenj, zaradi česar se bo bistveno povečal obseg tovornega prometa. Hitra cesta bi družbam v Skupini Premogovnik Velenje omogočila tudi lažji in hitrejši transport ljudi, proizvodov in materialov do delovišč.

 Na podlagi navedenih dejstev so nekatera vodilna podjetja v SAŠA subregiji pred časom napovedala selitev proizvodnje in delovnih mest v bolj konkurenčna okolja, če se problematika neustrezne prometne infrastrukture ne reši v doglednem času, kar bi še bistveno poslabšalo negativne trende, katerim smo sicer že priča. Vse slabša konkurenčnost poslovnega okolja, v katerem deluje naše gospodarstvo, se namreč kaže tako v upadu števila delovnih mest (leta 2008 je gospodarstvo SAŠA subregije zaposlovalo 22.800 delavcev, leta 2015 le še 16.844 oziroma 26 % manj) kot tudi v padcu obsega prihodkov (leta 2008 2,8 milijarde EUR, leta 2015 le še 2,2 milijarde oziroma 20 % manj).

 Zaradi vseh naštetih argumentov podpiramo osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug s spremenjenimi rešitvami, katerega javna seznanitev poteka od 4. do 18. julija 2016. Pozitivno stališče smo imeli že do prvotnega osnutka DPN in ne moremo biti zadovoljni, ker je od javne obravnave omenjenega dokumenta minilo celo leto dni, vendar razumemo dobro namero izdelovalca in naročnika projekta hitre ceste, da v največji možni meri upoštevata pripombe v lanskoletni javni obravnavi.

 Ob tem znova poudarjamo, da nobena trasa ne more biti več alternativa v DPN načrtovani trasi, saj bi lahko imelo vsakršno nadaljnje odlašanje izgradnje hitre ceste za naše gospodarstvo usodne posledice. Nenazadnje obravnavana trasa edina prestavlja osnovo za gospodarski razvoj Zgornje Savinjske doline.

 Pozivamo Vlado RS in vse pristojne strokovne službe, da po zaključeni javni razgrnitvi osnutka DPN v najkrajših možnih rokih izvedejo vse potrebne postopke, da se izgradnja hitre ceste začne v letu 2018, kot je v intervjuju za TV Slovenija 6.