31. 8. 2016

Upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) se je na 13. redni seji sestal v podjetju Podkrižnik d.o.o. v Nazarjah in se seznanil z njihovo dejavnostjo ter razvojnimi usmeritvami. Upravni odbor je v nadaljevanju izrazil ostro nasprotovanje nesprejemljivi praksi finančne uprave pri preverjanju upravičenosti uveljavljanja davčnih olajšav za raziskave in razvoj ter se zavzel za tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi institucijami, gospodarstvom in širšo skupnostjo na področju promocije tehničnih poklicev, tako na srednje- kot višje- in visokošolskem nivoju.

Družba Podkrižnik d.o.o. je v lanskem letu odkupila bivšo tovarno Gorenja Notranja oprema v Nazarjah in jo popolnoma prenovila ter prilagodila specifiki njihovega proizvodnega procesa. Le-ta poleg produkcije zahtevnih izdelkov, namenjenih prenosu momenta, zajema tudi montažo pogonskih enot. Proces montaže pogonskih enot se začne s produkcijo sestavnih delov, ki jih večinoma izdelajo sami, sledi montaža in kontrola. Kakovost in vzdržljivost sklopov konstantno preverjajo s trajnostnimi testi; vse, kar izdelajo in sestavijo, lahko tudi izmerijo in preverijo. Kot sta v predstavitvi poudarila direktor družbe Iztok Podkrižnik in sin Jure Podkrižnik, veliko pozornosti namenjajo razvoju, tako za znane kupce kot za lastne potrebe.

Finančna uprava v zadnjih mesecih preverja upravičenost podjetij do uveljavljanja davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj. Pri tem upošteva kot merilo, da so raziskave in razvoj le tiste dejavnosti, kjer je prisoten element novosti in razreševanja znanstvene oziroma tehnološke nejasnosti v svetovnem merilu. Večina slovenskih podjetij takega standarda oziroma novih meril za presojo seveda ne more izpolnjevati, najbolj sporen pa je retroaktiven pristop na podlagi priporočil OECD, ki doslej niso bila vgrajena v Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj iz leta 2012 ter ostalo davčno zakonodajo. Upravni odbor SŠGZ je v razpravi ostro nasprotoval takšni nesprejemljivi praksi finančne uprave in na vodstvo GZS naslovil zahtevo, da v dialogu s pristojnimi ministrstvi nemudoma doseže prekinitev teh postopkov, preden bo narejena gospodarstvu še večja škoda kot doslej.

Ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje Uroš Sonjak je predstavil negativne trende na področju vpisa v višješolske študijske programe v SAŠA regiji in izrazil zaskrbljenost, da bo to imelo negativne posledice tudi v gospodarstvu, ki potrebuje ne zgolj teoretično ampak tudi praktično usposobljene kadre. V razpravi je bilo izpostavljeno, da bi bilo treba mlade navdušiti za naravoslovne študijske programe že v osnovnih šolah. Da bi dosegli preobrat, je potrebno tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi institucijami, gospodarstvom in širšo skupnostjo na področju promocije tehničnih poklicev, kajti glede na strukturo gospodarstva imajo realne možnosti zaposlitev v regiji pretežno kadri s tovrstno izobrazbo.

Upravni odbor Zbornice elektronske in elektro industrije pri GZS je na SŠGZ in ostale regionalne ter panožne zbornice naslovil predlog, da se pridružijo njihovi pobudi za fokusiranje aktivnosti GZS. V praksi se namreč kaže, da veliko število zahtev, ki jih na vlado naslavlja GZS, ne pripelje do učinkov, zato bi bilo bolje, da se aktivnosti GZS osredotočijo na reševanje tistih problemov, okvirno petih, ki so skupni največjemu številu članov GZS. V razpravi je bila pobuda soglasno podprta, na najboljši način pa jo je ponazoril direktor KLS Ljubno Mirko Strašek, ki je pragmatično ugotovil, da »ne moreš doseči preboja, če se bojuješ na preširoki fronti.«

V zaključnem delu seje je tekla beseda še o aktivnostih pri umeščanju trase tretje razvojne osi v prostor. Pri tem so člani upravnega odbora izrekli podporo županu Občine Šmartno ob Paki Janku Kopušarju, ki si z odgovornim in konstruktivnim dialogom s predstavniki države na eni in občani na drugi strani prizadeva za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti, ohranjanje delovnih mest in dvig družbenega standarda.