Spoštovane članice in člani GZS!

V preteklih mesecih in tednih smo na Gospodarski zbornici Slovenije, skupaj s ključnimi reprezentativnimi ter drugimi zastopniki in zavezniki gospodarstva, javnost in ključne odločevalce v državi seznanjali z nekateri argumenti in informacijami, povezanimi s tako imenovanim davčnim prestrukturiranjem. Razlogov za to je bilo več, naj naštejem samo štiri.

1. Podjetja so že neposredno plačala vse stroške razbremenitve plač iz rednih delovnih razmerij. In plačevala jih bodo tudi v prihodnje.

Podjetja so že plačala za dohodninsko razbremenitev, še preden so zadnje davčne spremembe zaživele. Iz naslova dodatne obremenitve pogodb, študentskega dela in višjih zavarovalnih osnov se je vsako leto, in tako bo tudi letos, v javnih blagajnah nabralo več kot 100 milijonov evrov. Že od začetka je bilo širjenje osnov za plačilo prispevkov in davkov vezano na razbremenitev delovnega razmerja. Sedaj pa se kot protiutež (kompenzacija) dohodninskim razbremenitvam pojavlja zahteva vlade po zvišanju stopnje davka od dohodka pravnih oseb. Čeprav lahko mirno ugotovimo, da je gospodarstvo ta strošek razbremenitve že plačalo in ga bo tudi v prihodnje.

2. Podjetja so dodatno obremenjena tudi z drugimi dajatvami.

Pogosto se kot argument za dvig navaja nizka davčna stopnja od dohodka pravnih oseb. Pri tem pa se pozablja, da je to le ena od dajatev, ki jo plačujejo podjetja. Na drugi strani so dajatve, ki so primerjalno med najvišjimi v EU, denimo energetske in okoljske dajatve.

V zadnjem letu in pol je bilo poleg že omenjenih dodatnih obremenitev uveljavljenih še nekaj drugih obremenitev gospodarstva. Med njimi je tudi stopnja DDV iz začasne postala trajna, večje obremenitve pa je prinesla tudi redefinicija minimalne plače.

3. Izpad iz proračuna bo manjši kot bodo prihodki vanj iz gospodarstva. Zakaj?

Ministrstvo za finance navaja, da bi sklop davčnih sprememb in dopolnitev pomenil 106 mio EUR manj pobrane dohodnine, vendar bo po oceni Analitike GZS ta znesek manjši – največ 90 mio EUR. To pomeni, da bo država od gospodarstva več vzela, kot pa bo z dohodninsko razbremenitvijo dala zaposlenim.

4. Plačni balon v javnem sektorju, zaposlenim v gospodarstvu drobtinice.

Ob tem so pomembna naslednja dejstva:

• Država pobere kar 1,3 milijarde evrov več davčnih prilivov kot leta 2013.
• Javnim uslužbencem po izjavah ministra Borisa Koprivnikarja v povprečju deli po tisoč evrov bruto višje plače na leto.
• Zaposlenim v gospodarstvu, ki pomeni večino volivcev, z davčnimi spremembami ponuja le drobtinice (po lanski dohodninski reformi v povprečju letos dobijo 24 evrov, prihodnje leto, po letošnji mini dohodninski reformi, okoli 150 evrov, bruto na leto).
• Podjetja pa želi vlada dodatno obremeniti; z višjo stopnjo davka od dohodka pravnih oseb, o čemer bo po vetu v Državnem svetu ponovno odločal Državni zbor.

Zaradi vsega naštetega smo mnenja, da so takšne davčne spremembe nerazvojne, pa tudi nepravične, tako do gospodarstva kot zaposlenih v podjetjih, ki so deležni veliko manjših razbremenitev, če jih primerjamo s poviševanjem plač v javnem sektorju. Manevrskega prostora za javno-finančno konsolidacijo pa je zaradi višjih davčnih prilivov dovolj tudi brez dodatnega obremenjevanja podjetij.

Spoštovani članice in člani,

na Gospodarski zbornici Slovenije in v podjetjih nasploh se zavedamo, da k rasti in napredku Slovenije in njenih državljanov prispevamo vsi. Vsi skupaj dosegamo produktivnost celotne družbe in države, ki še vedno ni na dovolj visoki ravni. Konkurenca je vsak dan hujša, med seboj tekmujejo države, ne le gospodarstva.

V gospodarstvu si želimo, da bi bil naš javni sektor po strokovnosti, učinkovitosti in kakovosti primerljiv s tistimi, s katerimi se primerjamo. Enako kot si želimo sami za gospodarstvo. V podjetjih se moramo vsak dan dokazovati na trgu. Zato smo že leta 2013 predlagali poglobljeno primerjalno analizo javnega sektorja, a nas predstavniki oblasti niso uslišali.

V zadnjih dneh je bilo v javnosti spet nekaj odzivov, da »napadamo javni sektor«. Takšne trditve odločno zavračamo. Tudi v apelih odločevalcem smo v zadnjih dneh jasno zapisali, da imajo mnogi javni uslužbenci nizke dohodke. A tudi to, da jim je treba pomagati z denarjem, ki je za javno porabo že na voljo. Jemati podjetjem ob tako visoki javni porabi je nerazumno, saj s tem klestimo tudi prihodnja delovna mesta. Ne samo v gospodarstvu, tudi v javnem sektorju.

Moramo se prešteti. Tisti, ki trdijo kar počez, da napadamo celoten javni sektor, pa to očitno počnejo z namenom, da bi zameglili dejstva in podatke. Takšni odzivi ne prispevajo k odpravi anomalij, ki obstajajo tako v javnem sektorju kot tudi v gospodarstvu.

Zato opozarjamo na te anomalije in zahtevamo od oblasti enakopraven status, ne le gospodarstva, temveč tudi vseh zaposlenih v njem.

Marjan Mačkošek, predsednik GZS