17. november 2016

Upravni odbor SŠGZ se je na zadnji seji seznanil s strategijo razvoja terciarnega izobraževanja v SAŠA regiji in namenom ter konceptom javnega zavoda CRTI, ki je bil ustanovljen za delovanje na tem področju. Po dolgih letih pobud, ki niso bile upoštevane, gospodarstvo sedaj pričakuje dejanske spremembe v smeri prilagoditve študijskih programov potrebam realnega sektorja.

Tematiko terciarnega izobraževanja je članom upravnega odbora predstavil strokovni sodelavec Centra za razvoj terciarnega izobraževanja SAŠA Velenje (CRTI) dr. Franc Žerdin in pri tem nanizal ključne ugotovitve iz ankete, ki je bila opravljena v 197 gospodarskih subjektih. V podjetjih ugotavljajo, da diplomantom višjih in visokošolskih strokovnih programov primanjkuje praktičnih znanj, pri čemer izstopajo diplomanti, ki so končali redni študij. Večina anketirancev je izrazila potrebo po bolj intenzivni poslovni povezavi med podjetji in višje- ter visokošolskimi zavodi.

Študijske programe višjih in visokih šol je potrebno dopolniti s programi specializacij, s katerimi bodo diplomanti svoje znanje po potrebi nadgrajevali tudi v času zaposlitve. Anketiranci podpirajo ustanovitev Politehnike SAŠA, ki naj bi diplomantom že v času študija omogočala intenzivno vključevanje v delovni proces, sodelovanje v raziskovalnih projektih in vključevanje strokovnjakov iz prakse v izvedbo pedagoškega procesa. Večina anketirancev ni izrazila namere po večjem obsegu štipendiranja študentov, prav tako so bili anketiranci zelo previdni glede zaposlitvenih načrtov.

V prihodnjem letu bo CRTI sodeloval pri aktivnostih za povečanje števila študentov v višje- in visokošolskih zavodih, pri pripravi magistrskega študijskega modula Energetika in okolje na Fakulteti za energetiko, pri pripravi dokumentacije za pridobitev sredstev za izgradnjo raziskovalnih laboratorijev na območju Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC) in pri izdelavi študije z naslovom »Kaj storiti, da mladi strokovnjaki ne bodo zapuščali SAŠA regije«. CRTI bo sodeloval tudi pri posodobitvi študijskih programov v smislu dviga kvalitete izvedbe in racionalizacije stroškov.

V razpravi je prevladala ugotovitev, da bodo višje in visoko strokovne šole v regiji uspešne, če bodo tesno povezane s trgom dela in če bo k zagotavljanju rasti kvalitete študijskih programov svoj delež prispevalo tudi gospodarstvo, za kar pa morajo biti vzpostavljeni pogoji.