V prvi polovici letošnjega leta so slovenske hidroelektrarne proizvedle le dve tretjini lanske količine električne energije, Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) pa je v tem času lanski primerjalni rezultat presegla za 22 odstotkov.

Letošnje hidrološke razmere niso naklonjene proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah. Slednje so v prvi polovici leta uspele proizvesti le dve tretjini lanske količine električne energije, na drugi strani pa se je s povečano proizvodnjo izkazal TEŠ, ki je od začetka leta do konca junija v prenosno omrežje prispeval dve milijardi 11,5 milijona kilovatnih ur in s tem primerjalne rezultate z letom 2016 presegla za 22 odstotkov. Po zaslugi TEŠ-a in Nuklearne elektrarne Krško (NEK) je letošnji polletni rezultat v primerjavi z lanskim vendarle nekoliko ugodnejši, saj so slovenske elektrarne v tem času zaostale za šest odstotkov.

Za zagotovitev nemotene oskrbe je bilo treba nekaj električne energije uvoziti iz sosednjih elektroenergetskih sistemov. Povečano povpraševanje po električni energiji je namreč zaznati že od začetka leta, kar je povezano z rastjo gospodarske aktivnosti. V prvih šestih mesecih je bilo tako iz prenosnega omrežja prevzetih šest milijard 549,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je 3,6 odstotka več kot lani v istem obdobju.