Skupščina Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je na 13. redni seji sprejela poročilo o delu za leto 2018 in program dela za leto 2019, osrednja tema razprave pa je bila povezana z aktualnimi makroekonomskimi gibanji in spremembami na področju plačne politike.

NIŽJE IZVOZNO POVPRAŠEVANJE V INDUSTRIJI

Glavni ekonomist Analitike GZS Bojan Ivanc je pri pregledu makroekonomskih gibanj opozoril na nevarnost trgovinskih vojn in nižjo rast v industriji. Brezposelnost sicer še vedno pada, storitveni del svetovnega gospodarstva je stabilen. Izvozno povpraševanje je nižje zlasti v avtomobilski, elektro in kovinski verigi, nižja rast pomeni upad prometnih tokov, nižja naj bi bila tudi rast v turizmu. V primerjavi z letom 2008 je slovensko gospodarstvo v bistveno boljši kondiciji: ni gradbenega balona, beležimo najnižjo zadolženost podjetij v zgodovini Slovenije, zadolženost gospodinjstev ostaja nizka, banke so dobro kapitalizirane, javni dolg je sicer večji, vendar se v odnosu na BDP znižuje.

PREDLOG SOCIALNEGA SPORAZUMA ZA PRENOVO PLAČNEGA SISTEMA

V nadaljevanju je Bojan Ivanc predstavil predlog socialnega sporazuma za prenovo plačnega sistema in rast plač 2019-2025, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije. Predlog v omenjenem obdobju predvideva rast produktivnosti 4,8 odstotka letno in rast plač 3,2 odstotka letno. Povprečna rast plač mora biti hitrejša od rasti minimalne plače, da se razmerje med njima zniža s sedanjih 53 odstotkov na 41 odstotkov (povprečje primerljivih držav). Rast plač v javnem sektorju mora zaostajati za rastjo plač v realnem sektorju za eno odstotno točko letno.

SPREMENJENA DEFINICIJA MINIMALNE PLAČE BO POVZROČILA ODPUŠČANJA

Ivanc je nato izpostavil še nekaj ključnih elementov sporazuma med vlado in Levico, ki lahko bistveno vplivajo na pogoje gospodarjenja v Sloveniji, nakar je podal oceno vpliva določb Zakona o minimalni plači, ki začnejo veljati 1. januarja 2020, na stroške dela. Najbolj problematična je spremenjena definicija minimalne plače, po kateri se iz minimalne plače izvzemajo vsi dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami (dodatek na delovno dobo, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost). V razpravi so udeleženci skupščine podprli prizadevanja GZS, da pri vladi doseže prehodno obdobje za uveljavitev omenjenih določb Zakona o minimalni plači, saj bo v nasprotnem primeru v delovno intenzivnih panogah prišlo do odpuščanj in selitev proizvodnje v bolj konkurenčna poslovna okolja.