Člani upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so se na zadnji seji seznanili s projektom Tehnološkega inovacijskega centra Innovum, ki so ga pripravili na Univerzi v Mariboru, in mu izrazili načelno podporo, hkrati pa se zavezali za animacijo regijskega gospodarskega sektorja.

ZADNJA PRILOŽNOST VZHODNE KOHEZIJSKE REGIJE

Rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Zdravko Kačič je uvodoma predstavil razlike v razvitosti med vzhodno in zahodno slovensko kohezijsko regijo, ki so se v iztekajoči finančni perspektivi kljub določenim ukrepom države še povečale. Še posebej problematično je pomanjkanje infrastrukture za doseganje odličnosti v raziskovanju in inovacijah, nezadostna vlaganja v znanstveno-raziskovalno opremo, šibko sodelovanje med institucijami znanja in gospodarstva, šibki razvojni oddelki v podjetjih, neustrezna organiziranost podpornega okolja za raziskovanje in inovacije ter prevladovanje gospodarskih aktivnosti z nizko dodano vrednostjo. Po mnenju Kačiča je nova finančna perspektiva 2021-2027 zadnja priložnost za vzhodno kohezijsko regijo, da z ustreznimi ukrepi zmanjša svoj razvojni zaostanek.

POTREBNA INFRASTRUKTURA ZA ČRPANJE EVROPSKIH SREDSTEV

Prorektor Univerze v Mariboru prof. dr. Miralem Hadžiselimović je v nadaljevanju poudaril, da je potrebno vzpostaviti infrastrukturo za črpanje evropskih sredstev v novi finančni perspektivi. V ta namen so pripravili projekt tehnološkega inovacijskega centra Innovum, ki temelji na povezovanju partnerjev po principu četverne vijačnice: gospodarstvo, izobraževanje in raziskovanje, država in civilna družba.

EDEN OD DESETIH KOLOKACIJSKIH CENTROV V VELENJU

Innovum naj bi tvorili trije deli: razvojno-raziskovalni, infrastrukturni in inovacijsko-podporni. Poleg centralne enote v Mariboru je predvidnih deset kolokacijskih centrov v vzhodni kohezijski regiji, od katerih bi bil eden tudi v Velenju. Delovanje naj bi potekalo po principu »vse na enem mestu« z naslednjimi cilji: krepitev razvoja novih produktov/procesov/storitev, razvoj in testiranje inovacij v praksi ter učinkovita komercializacija rešitev, ustvarjanje kritične mase znanja in kompetenc za preboj na globalnih trgih ter povezovanje partnerjev v »verige znanja«. Kot ključni kazalniki uspešnosti so predvideni: nova visokotehnološka delovna mesta, povečanje vlaganj v raziskave in razvoj, nova podjetja, in povečanje števila raziskovalcev in razvojnikov, na drugi strani pa nižja stopnja  brezposelnosti.

PROJEKT KOMPATIBILEN S PRESTRUKTURIRANJEM PREMOGOVNE REGIJE

V razpravi se je izkazalo, da se predstavljeni projekt smiselno vklaplja v načrtovane aktivnosti za prestrukturiranje premogovne regije SAŠA, od deležnikov vseh štirih kategorij na regijski ravni pa terja povezovanje, identifikacijo razvojnih potencialov in potreb ter animacijo zlasti gospodarskega sektorja. Za slednjo se je zadolžila SŠGZ, ki projekt načelno podpira in v naslednjem koraku pričakuje od Univerze v Mariboru konkretizacijo projektnih aktivnosti in osnutek finančnega načrta.