Ravnanje delodajalcev v primeru odreditve izredne karantene delavcem po prihodu iz držav iz »rdečega seznama« po 19. juniju 2020

Od 19. junija velja na podlagi spremembe Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/20, 86/20 in 88/20) karantena za prihod iz države s poslabšanimi epidemiološkimi razmerami (države z rdečega seznama).

Odreditev 14-dnevne karantene je obvezna za osebo, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima stalno ali začasno prebivališče v državah, ki niso na seznamu epidemiološko varnih držav ali administrativnih enot držav, ali pa prihaja v Republiko Slovenijo iz teh držav. Z 19. junijem 2020 so na seznam držav s poslabšano epidemiološko sliko uvrščene tudi Srbija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Albanija in Kosovo. Če je država na rdečem seznamu, je ob vstopu osebi odrejena 14-dnevna karantena, razen če sodi med šest izjem (v točkah 2, 3, 4, 5, 6 in 7) v 10. členu odloka.

Če je država na zelenem seznamu, se v Slovenijo vstopi brez omejitev in karantene.

Status in nadomestilo plače osebe v izolaciji in karanteni

Okuženi z novim koronavirusom morajo v izolacijo, ostali ki so bili z njimi v stiku, pa so sicer zdravi, pa v karanteno. V primeru izolacije je oseba upravičena do 90-odstotnega nadomestila plače, pri čemer nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača ZZZS. Zaposleni, ki morajo v karanteno, od 1. junija niso več upravičeni do 80-odstotnega nadomestila plače od države, temveč predvidoma do 50-odstotnega nadomestila plače, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, kar krije delodajalec, če gre za višjo silo.

Definicija višje sile je, da je dogodek od osebe neodvisen, vnaprej nepričakovan in neprepričljiv. V primeru torej, ko delavca ni na delo v primeru, ko odpotuje v državo, za katero ob odhodu ve, da bo potem moral prebiti 14 dni v karanteni in ne bo mogel na delo, se ne more sklicevati na višjo silo. V tem primeru ne gre za dogodek, ki je nepričakovan in bi se mu lahko izognil. To obenem pomeni, da delodajalec ni dolžan nositi stroška nadomestila za čas odsotnosti, kot da bi šlo za višjo silo.

Drugače pa velja za primer, ko potuje v državo, ki se znajde na »rdeči listi« potem, ko je delavec tja že odpotoval in se na novo odreja karantena. To je dogodek, ki ga ni mogel pričakovati in na posledice ni mogel vplivati in torej gre za primer višje sile.

SPOT svetovanje Savinjska

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija.