Najnovejši epidemiološki podatki kažejo, da se okužba z novim koronavirusom vedno pogosteje pojavlja v delovnih organizacijah, in to v skupkih več zaposlenih, kar lahko privede do hitrega In obsežnega širjenja bolezni v kolektivu, poleg zdravja posameznikov pa lahko takšno širjenje virusa popolnoma ohromi poslovanje podjetij in se prenese iz delovnega okolja v populacijo.

POTREBNO STRIKTNO IZVAJANJA KARANTENSKIH UKREPOV

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa pričakujejo, da bo po vračanju delavcev z dopustov takih skupkov več, posebno pri delavcih, ki se vračajo iz bolj ogroženih držav, kamor trenutno sodijo vse države na Balkanu in tudi nekatere v EU. To lahko povzroči zaprtje celih proizvodnih obratov. Zaradi povečanega števila okuženih v populaciji oba inštituta opozarjata, da je potrebno striktno izvajati karantenske ukrepe in da osebe, ki so izolirane ali v karanteni, ne smejo vstopati v delovni proces.

MANJ KOT ČETRTINA PODJETIJ SODELUJE S SPECIALISTI MEDICINE DELA

Po raziskavi, ki jo je opravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa, je v prvem valu epidemije manj kot četrtina anketiranih podjetij v načrtovanje ukrepov proti CovId-19 vključila specialiste medicine dela, v tretjini podjetij so pri načrtovanju sodelovale interne službe varnosti pri delu, le slaba desetina podjetij pa je k temu sodelovanju pritegnila zunanje strokovne delavce za varnost pri delu.

ZNOVA UVESTI OPUŠČENE ZAŠČITNE UKREPE

S ciljem ohranjanja zdravja delavcev in omogočanja čimbolj nemotenega delovanja podjetij zato pozivajo delodajalce, ki so uspešne zaščitne ukrepe opustili, da jih znova uvedejo, da okrepijo sodelovanje z njihovimi izvajalci medicine dela in varnostnimi inženirji, ki najbolje poznajo organizacije, s katerimi delajo, in lahko tako pripravijo ustrezne ocene tveganja pred širjenjem novega koronavirusa ter pomagajo pri uvajanju usmerjenih ukrepov preprečevanja širjenja okužbe glede na specifična delovna okolja.

KMALU VIDEO GRADIVO S PRIMERI DOBRE PRAKSE V SLOVENSKIH ORGANIZACIJAH

Nacionalni inštitut za javno zdravje in Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije pripravljata vzpostavitev svetovalne mreže za specialiste medicine dela in strokovne delavce za varnost pri delu, na voljo pa bo tudi video gradivo s primeri dobre prakse v slovenskih organizacijah in spletna priporočila za delodajalce.