Družba Dnevnik in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) sta ob 20. obletnici projekta Gazela, katerega ključna sestavina je izbor najboljših med najhitreje rastočimi in bonitetno odličnimi slovenskimi podjetji, v Velenju organizirali okroglo mizo na temo vpliva poslovnega okolja na rast podjetij.

GAZELE RASTEJO DINAMIČNO IN TRAJNOSTNO

Predsednik organizacijskega odbora Gazela Miha Vrbinc je uvodoma poudaril, da so srce projekta Gazela podjetja, ki rastejo dinamično in trajnostno. Gazela je najstarejši, največji in v svojem jedru trajnostno zasnovan projekt promocije rasti. Projekt najboljših med najhitreje rastočimi in bonitetno odličnimi slovenskimi podjetji letos poteka v obliki šestih regionalnih in dveh nacionalnih dogodkov kot poklon vsem podjetjem, ki so se v 20 letih uvrstila med trajnostno najhitrejše.

AMBICIOZNI PODJETNIŠKI PROJEKTI VLIVAJO OPTIMIZEM

Mag. Franci Kotnik, direktor SŠGZ, je  izpostavil, da v zadnjih desetih letih podjetništvo v SAŠA regiji beleži evidenten napredek. »Smo pred obdobjem tranzicije, ko bomo prenehali izkopavati premog in pridobivati električno energijo iz fosilnih goriv, zato potrebujemo nova delovna mesta. Za prihodnjih deset, dvajset let prav zdaj rišemo pot razvoja in se odločamo o specializaciji regije. In ko ob tem spoznavamo, kako ambiciozne razvojne projekte imajo naša vodilna podjetja, z optimizmom gledamo v prihodnost,« je med drugim povedal Kotnik.

IZJEMNE GAZELE IZ SAVINJSKO-ZASAVSKE REGIJE

Kako izjemna je savinjsko-zasavska regija, kaže podatek, da se je kar devet od skupaj dvanajst regijskih zmagovalcev Gazele med leti 2001 in 2019 uvrstilo med najboljše tri v državi, nekateri celo večkrat. Naziv zlata gazela so v teh letih prejela podjetja Engrotuš, Dat-Con, KLS Ljubno, Dewesoft, Plastika Skaza in Tehnos. Ugotovitve raziskave trajnostne uspešnosti gazel je v nadaljevanju predstavila Alja Stepišnik iz družbe Bisnode. Regijski zmagovalci savinjsko-zasavske regije bi po stresni simulaciji Time-to-wall ob popolnem (100-odstotnem) upadu prodaje preživeli v povprečju 176 dni, kar je odličen rezultat.

DO ODLIČNOSTI V PODJETJIH Z VEČ SPOŠTOVANJA IN ODGOVORNOSTI

Na okrogli mizi je Mirko Strašek dejal, da v KLS Ljubno nimajo ambicije postati veliko podjetje, želijo pa ostati dobro podjetje in biti najboljši v tem, kar delajo. »Dobri poslovni rezultati pridejo sami od sebe, če delamo prave stvari na pravi način, te pa so razvoj, nenehen boj s konkurenco in produktivnost.« Po njegovih besedah lahko odličnost v podjetjih gradimo samo, če sočasno krepimo medsebojno spoštovanje in se zavedamo svoje odgovornosti do družine, zaposlenih in njihovih družin ter do lokalnega okolja. V KLS Ljubno bodo leta 2025 več kot polovico sedanje realizacije ustvarili z izdelki za električne avtomobile.

MOČ SODELOVANJA

V Plastiki Skaza, kjer svojo prihodnost gradijo z razumevanjem krožnega gospodarstva, prisegajo na sodelovanje. Dr. Branka Viltužnik, vodja raziskav in inovacij, je osvetlila sistem vključevanja zaposlenih: »Nenehno spodbujamo inovativnost in rast dodane vrednosti, a ne delamo samo na številkah, pač pa predvsem na ljudeh. Vsi imajo možnost sodelovati in prispevati t. i. brezmejne ideje Plastike Skaza. Zavedamo se, da smo vsi razvoj in vsi prodaja.« Z močjo sodelovanja se je strinjala tudi Karla Sitar, direktorica SAŠA inkubatorja. Njihov cilj je postati prvi specializiran inkubator za industrijska zagonska podjetja.

S POGUMOM, SPOŠTOVANJEM IN SAMOZAVESTJO DO SLOVENIJE 5.0

Srečanje je vsebinsko zaokrožil Boštjan Gorjup, direktor podjetja BSH Hišni aparati in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, z mislijo, da bo Slovenija s ščepcem več poguma, spoštovanja in samozavesti postala Slovenija 5.0. Poudaril je, da bo dvig produktivnosti in gospodarski cilj 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega do leta 2025 zahteval tudi težke odločitve, kar pomeni, da se bodo morala podjetja odpovedati nedonosnim izdelkom ali dejavnostim.