Ministrstvo za infrastrukturo je 15. marca začelo z javno razgrnitvijo in javno obravnavo osnutka Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda in dopolnjenega okoljskega poročila. Za SAŠA regijo je predlagan najbolj ambiciozen scenarij izstopa iz premoga (najkasneje leta 2033).  

 

Osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je na izredni seji 8. aprila obravnaval upravni odbor SŠGZ in sprejel naslednja stališča: 

 

• Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij mora zagotavljati pravični prehod z enakovredno obravnavo štirih kategorij kazalnikov: ekonom-skih, energetskih, socialnih in okoljskih, kar v osnutku strategije manjka. 

• V SAŠA regiji predelovalna industrija predstavlja 60 % celotnega gospodarstva (merjeno po prihodkih in številu zaposlenih), ki za svoje stabilno delovanje potrebuje zanesljivo oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah.  Odločitev o opustitvi rabe premoga je zato odgovorno mogoče sprejeti le s sočasnimi rešitvami glede zagotavljanja stabilne in cenovno konkurenčne nadomestne proizvodnje električne energije v Sloveniji. 

• Pri iskanju omenjenih rešitev se je zaradi naravnih in tehničnih specifik nerealno zanašati zgolj na obnovljive vire energije (OVE), saj z njimi ni mogoče izvajati dovolj stabilne oskrbe, zato je potrebno zagotoviti nadomestne proizvodne kapacitete s konvencionalnimi energenti, ki bodo zadoščali potrebam rastočega slovenskega gospodarstva, infrastrukture in gospodinjstev, ob tem pa ohraniti obstoječe kapacitete, ki ne uporabljajo fosilnih virov. 

• Potrebno je oblikovati usklajeno nacionalno energetsko politiko, ki bo ustvarila pogoje za potrebne energetske naložbe na nacionalni ravni (hranilniki, distribucijsko omrežje, OVE …). 

• Visoka odvisnost od uvoza električne energije, v kateri bi se znašla Slovenija brez omenjenih rešitev, je za gospodarstvo nesprejemljiva, saj predstavlja preveliko tveganje in bi lahko bila za energetsko intenzivno industrijo pogubna. 

• Kljub ambicioznim razvojnim načrtom gospodarstvo v SAŠA regiji do leta 2033, ko je v osnutku strategije predvideno prenehanje rabe premoga za proizvodnjo električne energije, ne bo uspelo zagotoviti dovolj novih delovnih mest. Zaradi navedenih dejstev je v strategiji potrebno opredeliti dovolj dolgo časovno obdobje za postopno prestrukturiranje gospodarstva SAŠA regije, v katerem bo zagotovljen pravičen prehod, kar pomeni tudi možnost vključitve vseh presežnih kadrov v proces prekvalifikacij. 

• Za realizacijo razvojnih projektov in večjo konkurenčnost SAŠA regije ter njeno privlačnost za investitorje je potrebno do leta 2027 zaključiti izgradnjo 3. razvojne osi na relaciji Šentrupert-Slovenj Gradec vključno z navezovalno hitro cesto do Mozirja.

• Vzporedno z opredelitvijo letnice prenehanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije je potrebno sprejeti zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje z opredeljenimi viri za financiranje izvedbe zapiralnih del, tako s tehničnega kot tudi kadrovskega vidika, in zakon o prestrukturiranju SAŠA regije. 

• Osnutek strategije ne upošteva, da je plačevanje emisijskih kuponov s strani TEŠ z nacionalnega vidika nevtralna finančna transakcija, saj gre denar v podnebni sklad, iz katerega se med drugim financirajo naložbe v OVE. Del sredstev iz podnebnega sklada naj se nameni za sofinanciranje projektov v procesu prestrukturiranja SAŠA regije. 

• Z narodnogospodarskega vidika je smiselno, da TEŠ obratuje, dokler lahko PV zagotavlja zadostne količine lignita po ceni, ki ni višja od sedaj veljavne cene za gigajoule in dokler izguba TEŠ ne presega prihodkov podnebnega sklada od ogljičnih kuponov. 

• Za lokalno skupnost je pomemben tudi sistem daljinskega ogrevanja, ki ga sedaj zagotavlja TEŠ. Zaradi napredne tehnologije je stanje zraka, tal in voda v Šaleški dolini po kakovosti v slovenskem vrhu, poslabšanje na tem področju ni sprejemljivo.