Več o projektu na: www.projekt-polet.si

Nasilje na delovnem mestu se pojavlja v različnih oblikah, ki so lahko bolj ali manj očitne, kljub temu se s to tematiko v Sloveniji ne ukvarjamo veliko. Res je sicer, da je tudi splošna tema nasilje bila do nekaj deset let nazaj tabu, pa naj je šlo za nasilje nad ženskami, moškimi, otroci, starejšimi, v domačem okolju ali na delovnem mestu. In to ne glede na to, da je nasilje pri nas, glede na druge države članice Evropske unije, precej razširjeno. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu na primer​ navaja, da je Slovenija ena izmed držav z najnižjim tveganjem za fizično nasilje na delovnem mestu, po drugi strani pa je nad evropskim povprečjem za mobing in nadlegovanje​. Tako kot v drugih državah EU so opazne razlike med spoloma, in sicer so ženske pogosteje žrtve spolnega nadlegovanja kot moški.

Žrtve nasilja doživljajo posledice na različnih področjih delovanja, na primer na področju fizičnega zdravja ter doživljanja občutkov nemoči, besa in anksioznosti. Poleg tega so večkrat raje prostovoljno brezposelne kot pa da bi tvegale ponovno viktimizacijo. Žrtve so tudi velikokrat socialno izolirane ter brez socialne opore, tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju.

Posebno vprašanje, ki se ga v Sloveniji lotimo še redkeje kot osnovne teme nasilje, je nasilje nad starejšimi, če pa to povežemo še z delovnim mestom, pa raziskav, podatkov in tudi razprav praktično skoraj ni več. Po splošni percepciji, opozarjanjih nevladnih organizacij in tudi po podatkih policije nasilje nad starejšimi narašča, protokolov za ravnanje pa kljub temu ni, pa še tisti, ki so, so premalo poznani.

Na podlagi vedenja o pojavnosti in obstoju nasilju na delovnem mestu v Sloveniji je nujno izobraževanje zaposlenih in vodilnih o nasilju, da ga bodo le-ti lažje prepoznali in ustrezno ukrepali.

Predvsem je potrebno delovati preventivno in uriti zaposlene v tehnikah preprečevanja nasilja.