Danes je svet zelo zapleten, se hitro spreminja in postaja vse bolj negotov. Spreminjajo se tudi nekatere usmeritve in cilji podjetij. Če je bil primarni cilj podjetij v preteklosti izključno dobičkonosnost, ta danes dobiva nov pomen. Ekonomska odgovornost vodij ni več edina pomembna, vse bolj pridobivajo veljavo tudi etičnost ter okoljska in družbena odgovornost. Ustvarjanje boljšega sveta brez podjetij ni mogoče in trajnostni razvoj igra pri tem veliko vlogo.

Trajnostna naravnanost podjetij ne izključuje dobičkonosnosti, saj je ustvarjanje dobička še vedno visoko na lestvici prioritet in drugače niti ni možno. Pri tem je smiselno poudariti, da lahko trajnostno poslovanje podjetju odpira celo veliko novih priložnosti za ustvarjanje dobička. Poleg tega pa takšne organizacije svoj napredek merijo tudi z doseganjem okoljskih ciljev ter s svojim (pozitivnim) vplivom na lokalno in globalno družbo.

Zaradi pandemije koronavirusa, družbenih in političnih nemirov, gospodarske recesije in energetske krize stopa trajnost še močneje v ospredje. Trajnostne poslovne prakse postajajo vse bolj nuja in ne več le ena od možnih izbir. Podjetja pa so ljudje, ti ustvarjajo spremembe in razvoj. Da bodo lahko prispevali k prehodu v boljši, bolj pravičen in zeleni svet zaposleni potrebujejo ustrezne trajnostne kompetence in znanja.

Brez vseživljenjskega učenja več ne gre

Razvijanje vedno novih spretnosti je bilo vedno bistveno za spopadanje z izzivi in priložnostmi ob spreminjanju gospodarstev in predstavlja motor razvoja. Spretnosti so bistvene tudi za prehod v vse bolj neobhoden trajnostni razvoj. Realnost današnjega sveta hitrih sprememb zato bolj kot kdajkoli prej izpostavlja nujnost vseživljenjskega učenja. Da so starejši nenaklonjeni učenju, je preživeti mit, ki bi ga ob staranju prebivalstva morali čim prej za vedno pozabiti. Bolj kot njihova nenaklonjenost pridobivanju novih znanj žal ponekod še vedno vztraja nenaklonjenost delodajalcev, da bi starejše sploh vključili v usposabljanja. Izobraževanja morajo zajeti vse starostne skupine in vsem omogočati posodabljanje svojih spretnosti, učenje na delovnem mestu, različne oblike mentorstva in kroženja med delovnimi mesti.

Trajnostne kompetence potrebujemo vsi

Trajnostne kompetence potrebujemo vsi, tako najmlajši, otroci in mladostniki kot odrasli, tudi tisti starejši. Pomagajo nam razumeti izzive, povezane s podnebnimi spremembami in okoljem, razmisliti o svojem vedenju in se vključiti v ukrepe za trajnostno prihodnost. Predlog tovrstnih kompetenc predstavlja evropski okvir kompetenc o trajnosti, imenovan GreenComp. Vključuje tako strokovne in tehnične kot tudi mehke veščine. Uporablja se lahko v programih izobraževanj in najrazličnejših usposabljanj, tako v formalnih kot neformalnih oblikah. Poleg tega je treba tudi na delovnih mestih razvijati nov način življenja v smeri bolj zelene kulture delovanja ter spodbujati več sodelovanja in spreminjati odnos do tehnologije. S pridobivanjem zelenih znanj bodo tako vodje kot vsi zaposleni postali bolj prilagodljivi in odporni, hkrati pa bomo z njimi prispevali k zeleni rasti, boljšemu zdravju našega planeta in boljši družbi.

Več o projektu na: www.projekt-polet.si