Slovensko gospodarstvo se tako kot celotno evropsko sooča z izjemno rastjo cen energentov, pomanjkanjem in cenovno težje dostopnimi surovinami, prekinjanjem dobavnih verig in podaljševanjem dobavnih rokov. V takšnih razmerah nas čaka še uskladitev minimalne plače v skladu z zakonom. Stališče GZS je na podlagi prejetega neodvisnega pravnega mnenja odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji, da nov izračun minimalnih življenjskih stroškov že vključuje uskladitev z rastjo indeksa cen življenjskih potrebščin. Zato uskladitev minimalne plače z višjim odstotkov od letne inflacije ni potrebna.  

Višina minimalne plače v Sloveniji 7. najvišja po kupni moči med državami EU z minimalno plačo

V zadnjih 10 letih se je minimalna bruto plača v Sloveniji povečala za 310 evrov, srednja (mediana) sprememba med državami EU pa znaša 305 evrov. V tej spremembi za Slovenijo ni upoštevana sprememba, ki izhaja iz izločitve vseh dodatkov (obračunajo se od osnovne plače) iz minimalne plače, ki je nastala v tem obdobju. Med 21 državami EU, ki minimalno plačo na nacionalni ravni poznajo, je višina slovenske na 8. mestu. Merjeno po kupni moči je višina slovenske minimalne bruto plače na 7. mestu (pred Španijo) v EU-27; višja je tudi kot v ZDA.

Zaradi zelo visoke minimalne plače in najnižje razlike do povprečne plače (1. mesto v EU-27; minimalna plača znaša 55 % povprečne plače; mediana EU-16: 46 %) je Slovenija na prvem mestu po deležu zaposlenih, ki prejmejo dohodek, nižji od 105 % minimalne plače (nekoliko več od minimalne plače). Takšen dohodek prejme 15 % vseh zaposlenih, kar pomeni visoko plačno kompresijo, ki deluje negativno na produktivnost dela oz. motivacijo zaposlenih v kolektivih.

Stopnja revščine v Slovenije trikrat nižja kot v povprečju EU-27

Podatki o stopnji revščine zaposlenih potrjujejo, da instrument minimalne plače opravlja svojo funkcijo, saj je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji v letu 2021 (11,7 %) najnižja po letu 2007. Stopnja tveganja revščine zaposlene osebe je bila v Sloveniji v zadnjem znanem letu (2021) pri 3,4 %, kar je trikrat manj, kot je znašala v EU-27 oziroma je to bil tretji najnižji delež med državami. Za primerjavo: V Avstriji in Nemčiji je delež 7,5- oziroma 9,5-odstoten.

Ključni namen minimalne plače ni opravljati vlogo socialnega korektiva. Temu so namenjeni ukrepi socialne politike, ki se financirajo iz integralnega proračuna. Ti ukrepi pa se pretežno ne usklajujejo po avtomatizmu z inflacijo oz. le nekateri. Specifika minimalne plače je, da se nikoli do sedaj ni znižala, medtem ko si država pri vodenju socialne politike dopušča možnost nominalnega znižanja pravic v primeru, da to okoliščine zahtevajo in je to v preteklosti tudi storila.

Prav zato na GZS izpostavljamo, da je potrebno biti pri uskladitvah minimalne plače še toliko bolj previden, saj njena višina vpliva na dolgoročno konkurenčnost gospodarstva in ekonomiko delovnih mest s podpovprečno dodano vrednostjo, ki so zelo podvržene cenovnem pritisku mednarodne konkurence.

Fotogalerija