Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) je na pobudo predstavnikov gospodarstva SAŠA regije pripravila okroglo mizo z naslovom Problematika bolniške odsotnosti – Kako naprej? Razlog izvedbe okrogle mize je problematika bolniške odsotnosti med delovno aktivnim prebivalstvom in povečanje bolniških odsotnosti na nerazumno in nepojasnjeno raven tudi po koncu razglašene epidemije COVID.

Na okrogli mizi smo z priznanimi strokovnjaki iskali odgovore na vprašanja kaj kažejo podatki o absentizmu, kje se je absentizem najbolj povečal, kaj se bolj povečuje kratkotrajna ali dolgotrajna bolniška, kako na povečanje/zmanjšanje bolniške odsotnosti vplivajo normativne spremembe na tem področju. Predstavili so nam vidike kako se soočajo s problematiko bolniške odsotnost, kakšni so predlogi in hitre rešitve, ki bi lahko pomagale delodajalcem.

Direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj je poudaril, da je bila organizacija istoimenske okrogle mize nujna, saj absentizem na delovnih mestih ni problematičen le v SAŠA regiji, ampak tudi drugod po Sloveniji. Gospodarstvo se po epidemiji covida-19 ne sooča samo s pomanjkanjem delovne sile, ampak tudi s povečano odsotnostjo obstoječih kadrov z delovnega mesta. Povedal je da niso pričakovali, da bodo strokovni udeleženci našli konkretne rešitve, so pa ustvarili dober dialog ter prišli do nekaj zaključkov in rešitev.

Mag. Evgen Janet nadzorni zdravnik I, ZZZS Ravne na Koroškem pojasnjuje, da podatki kažejo porast kratkotrajnih in dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Razmerje finančnega bremena zdravstvenega absentizma ZZZS skozi čas od leta 2013 do 2022 je 3,1. V letu 2013 je finančno breme zdravstvenega absentizma znašalo 225 milijonov eur, v letu 2022 pa finančno breme  znaša 690 milijonov eur.

Sonja Špoljarič iz BSH Hišnih aparatov Nazarje je poudarila, da je pri njih v podjetju zdravje in varnost pri delu pomembna vrednota, ki jo oblikujejo skupaj z zaposlenimi že vrsto let. Ne glede na aktivnosti in vlaganja v programe, ki stanejo podjetje 800.000 eur na letni ravni, znaša breme nadomestil do 20 dni pri 1.800 zaposlenih 700.000 eur. Bolniške odsotnosti se kljub ukrepom zvišujejo in to je tudi razlog za pobudo, da se o problematiki javno spregovori. Na mesečni ravni beležijo 350 odsotnih v preteklem obdobju pa je bila ta številka med 50 in 120 odsotnih mesečno. Razmišljajo tudi o uvedbi tako imenovanega obratnega zdravnika, ki bi poznal delavca in tudi okolje v katerem dela.

Direktor ZD Velenje mag. Janko Šteharnik je pojasnil, da po 20. dnevih osebni zdravnik na primarni ravni nima več vpliva na zmanjšanje bolniškega staleža, saj je to v pristojnosti zdravnika ZZZS na sekundarni ravni. Poudarja, da se dodeljevanja bolniške s strani osebnega zdravnika »na daljavo« ne da bi videl pacienta praviloma ne daje in ne velja, razen za prve tri dni odsotnosti, ko pacient ne potrebuje potrdila. Izpostavil je, da je za zmanjševanje absentizma zelo pomemben tudi odnos delavec in delodajalec. Pomembno je vzpostaviti takšen odnos, da se delavec želi čimprej vrniti na delo.

Tadeja Dremel, vodja izpostava ZPIZ Velenje je komentirala dejstvo, da se število invalidskih upokojitev zmanjšuje, medtem ko se število dolgotrajnih bolniških odsotnosti povečuje. Izpostavila je sistemski problem, da ZPIZ ni bil deležen celovite reforme. Definicija invalidnosti je prenesena iz starega sistema in ni prilagojena sedanjosti in imamo potem administrativne invalide. ZPIZ zakonodaja ni prilagojena novim razmeram.

Sašo Djurić, dr.med., spec. medicine dela, prometa in športa pozdravlja idejo »Obratnih zdravnikov medicine dela«, ki bi res dobro poznali procese dela in delovna mesta pri delodajalcu in tudi delavca. Najboljša rešitev je dogovor z delodajalcem in  prilagoditev delovnega mesta. Navedel je tudi razloge zakaj je s številom zdravnikov medicine dela  premalo. Trenutno je 140 zdravnikov medicine dela in 26 specializantov, kar je bistveno premalo.

Moderator okrogle mize Rok Zupančič, direktor družbe Human Capital Management je v zadnjem delu okrogle mize povzel predloge in mogoče rešitve vseh sogovornikov, ki bi pomagale delodajalcem, že pred samim večjimi sistemskimi spremembami za katere vemo, da so potrebne in bodo terjale dlje časa in širšo vključenost družbenega okolja.

Te rešitve bi bile:

• Ustanovitev skupnega izvedenskega organa s strani ZPIZ in ZZZS, ki bi hitreje in celoviteje obravnava delavčevo zdravstveno stanje in preostalo delovno zmožnost.
• Priprava programov in izmenjava dobrih praks pri vrnitvi oziroma integraciji delavca nazaj v delovni proces po dolgotrajni bolniški odsotnosti.
• Več poslušanja, razumevanja in iskanja najboljših rešitev med vsemi ključnimi deležniki (delavec, delodajalec, medicina dela, ZZZS in ZPIZ) pri nastanku absentizma.