Velenje, 6. oktober 2023  - Člani Upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so na svoji seji opozorili na ključne probleme popoplavne obnove regije in pomanjkanje razpoložljivih informacij s strani vlade o načrtovanih rokih in aktivnostih za čim hitrejšo sanacijo gospodarstva in okolja regije. Zavzeli so se za vzpostavitev koordinacije med Gospodarsko zbornico Slovenije, Savinjsko šaleško gospodarsko zbornico, Razvojno agencijo SAŠA ter župani.

Direktor SŠGZ Rok Plankelj je uvodoma povzel dosedanje aktivnosti zbornice in gospodarstva, povezane z reševanjem v poplavah prizadetih podjetij. Pri tem je pozdravil hitri odziv vlade, opozoril pa na dejstvo, da bo sanacija dolgotrajna, zanjo pa bo potreben usklajen pristop z opredelitvijo jasne časovnice in finančnega okvirja. Pri tem je izrazil zaskrbljenost, da bi vlada prizadeto gospodarstvo še dodatno obremenila.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je povzela pričakovanja gospodarstva, da se celostno izvedejo sanacijski ukrepi, tako nujni kratkoročni kot tudi strateški, ki bodo zagotovili, da regija ne bi ob morebitnih prihodnih nalivih doživela podobnih poplav.

Predvsem je nujna vzpostavitev sistema tekoče/hitre izmenjave podatkov o potrebah po in razpoložljivi mehanizaciji ter zasedenosti strojnih resursov po posameznih območjih – po možnosti pri Direkciji za vode. Nahtigal je povedala, da naj bi bili po podatkih GZS – Zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala (ZGIGM) s strani koncesionarjev vodnogospodarskih del, ki so člani ZGIGM, strojni resursi, vključno s strojniki, zapolnjeni 85 %. Z dodatno vodnogospodarsko mehanizacijo bi po njenih besedah lahko pokrili še preostalih 15 %.

 Med ukrepi, ki jih gospodarstvo vidi kot ključne, je navedla sprejem in izvedbo državnega prostorskega načrta – predvsem za spodnjo savinjsko dolino, ki je bil pred leti ustavljen, zagotovitev z državnimi lokacijskimi načrti ter občinskimi prostorskimi načrti, da na ogroženih območjih zaradi plazov, poplav …, ne bo prihajalo do poseganja in gradenj, zaostritev pogojev za gradnjo na poplavnih območjih, kadar se bo izvajala, ter poostren nadzor nad izvedbo. Poleg tega je poudarila potrebo po poenostavitvi izvedbe postopkov javnih naročil ter oblikovanje enotnega cenika sanacijskih izvedbenih del za preprečevanja tako damping kot oderuških cen tako na državnem kot lokalnem nivoju.

Biljana Škarja, direktorica RA SAŠA, je predstavila pobudo sveta županov savinjsko šaleške regije, ki so jo posredovali na vlado RS. Gre za predloge ukrepov popoplavne obnove in spodbujanja razvoja regije SAŠA, ki naj bi zagotovili konkurenčnejšo regijo z izgradnjo infrastrukturnih povezav, podporo procesu digitalizacije v industriji z zagotovitvijo širokopasovnih internetnih povezav ter spodbujanjem trajne mobilnosti. RA SAŠA je sicer tudi koordinator sveta županov SAŠA.

Člani UO SŠGZ, med katerimi so predstavniki nekaterih v ujmah najbolj prizadetih podjetij, kot sta KLS Ljubno in BSH Hišni aparati Nazarje, so se zavzeli za čimprejšnjo organizacijo dovolj velikega števila tehničnih pisarn na terenu, pri čemer naj bi v njih sodelovali tudi lokalni gospodarstveniki. Spomnili so na to, da je od poslovanja njihovih podjetij in z njimi povezanimi podjetji odvisno okoli 5.000 delovnih mest.

Apelirali so tudi na poplačilo že opravljenih storitev, saj nekateri izvajalci za izvedena dela še niso bili poplačani, ter pri tem opozorili na problematiko odvoza smeti. Ob tem pa so izpostavili, da je potreben sprejem nacionalnega programa protipoplavne ureditve slovenskih voda s ciljem celostnih protipoplavnih ukrepov za zaščito urbanih območij ter zagotovitev sredstev s strani države tako za financiranje intervencijskih kot dolgoročnih ukrepov.