»Interventni zakon vsebinsko ni dovolj premišljen, zato tudi ni zrel za sprejem. Manjkajo strokovne podlage za zagotavljanje zanesljivosti elektroenergetskega sistema kot tudi ustrezni nadomestni viri ,« je komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v dopisu, poslanem ministru za okolje, podnebje in energijo v okviru javne razprave, opozorila, da bi lahko predlog zakona v trenutni obliki ogrozil konkurenčnost podjetij in dolgoročno destabiliziral regijo. Zato je pozvala k podaljšanju roka za javno obravnavo ter k pripravi nujnih študij o zanesljivosti oskrbe z energijo.

»Interventni zakon daje vtis, da predstavlja osnutek za prihodnji zakon o zapiranju Premogovnika Velenje. Namesto zagotavljanja prehodnega obdobja, ki bi omogočilo pravični prehod, se naslanja na obdobje do leta 2029, čeprav je strategija za izstop iz premoga že sprejeta in določa končni rok leta 2033. Ta predčasen izstop bi povzročil večjo destabilizacijo gospodarstva v regiji, saj gospodarstvo ni pripravljeno na tako hiter prehod. Pravični prehod mora temeljiti na celovitih rešitvah, ki bodo zagotovile delovna mesta, investicije in konkurenčnost gospodarstva, kar trenutni zakon ne naslavlja ustrezno. Potrebna je poglobljena razprava z vsemi ključnimi deležniki, ki bo upoštevala dolgoročne posledice tako na gospodinjstva kot na gospodarstvo v regiji,« argumentira generalna direktorica GZS v dopisu.

Ob tem dodaja direktor Savinjsko šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj, da »Šaleška dolina in gospodarstvo v regiji še vedno čakajo na Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje in Zakona o prestrukturiranju SAŠA regije, ki bi morala vključevati ukrepe za podporo prestrukturiranju tamkajšnjega gospodarstva in ohranitve delovnih mest.«

GZS opozarja, da predlog interventnega zakona predstavlja tveganje, da bodo gospodarski subjekti morali kriti polno stroškovno ceno ogrevanja. Zaradi tega bi lahko postali nekonkurenčni, kar bi lahko vodilo do selitve proizvodnje v cenovno ugodnejše države. Takšen izid bi povzročil resne gospodarske posledice za regijo in Slovenijo kot celoto, saj bi zmanjšal gospodarsko aktivnost in povzročil dolgoročno škodo. GZS je zato pozvala Vlado RS, da gospodarskim subjektom omogoči subvencionirane cene ogrevanja pod enakimi ugodnostmi kot gospodinjstvom in javnim ustanovam.

Vesna Nahtigal v dopisu tudi opozarja, da lahko »zmanjšanje proizvodnje električne energije resno oslabi stabilnost elektroenergetskega sistema v Sloveniji, poveča pa tudi uvozno odvisnost države od električne energije.« Ob osnutku zakona namreč manjkajo ključne študije, ki bi obravnavale vpliv prehoda TEŠ 6 na tehnični minimum ter zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema v prihodnje. TEŠ 6 je do zdaj igrala ključno vlogo pri sistemskih storitvah, kot sta regulacija napetosti in stabilnost omrežja. GZS meni, da je povsem napačno, da se oskrbo z električno energijo v predlogu zakona gleda samo skozi ekonomiko na strani proizvodnje HSE. Zato je pozvala k izvedbi potrebnih strokovnih podlag, ki bi opredelile, kako in iz katerih virov bo država zagotovila izpad električne energije iz TEŠ6 ter s tem zanesljivost oskrbe z energijo ob predvidenih spremembah delovanja TEŠ 6.

GZS je izpostavila neprimernost enotedenskega roka za pripombe strokovne javnosti. Dejstvo je, da ima predlog zakona širše finančne posledice, ki vplivajo ne le na prebivalce, temveč tudi na slovensko gospodarstvo. Izrazito kratek rok preprečuje in javne razprave. Poudarja, da mora biti predhodno – še preden zakon napreduje v postopek sprejemanja – temeljita razprava z vsemi relevantnimi deležniki, vključno z gospodarstvom.