»Gospodarstvo je bilo v teh mesecih vseskozi aktivno – pri sanaciji, vzpostavljanju proizvodnje, iskanju rešitev in opozarjanju na nujnost hitrih, jasnih in preglednih ukrepov. Potrebujemo javen, usklajen seznam sanacijskih projektov z roki, učinki in nosilci. Postopke na državni ravni je treba pospešiti. Gospodarstvo ostaja partner – a pričakujemo konkretnost, hitrost in sodelovanje,« je uvodoma dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Ob tem je izpostavila, da »gospodarstvo pričakuje konkretne projekte iz 99. člena Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki bodo vplivali na hitrejši razvoj regij in omogočili podjetjem bolj konkurenčne pogoje.« Gre namreč za program ukrepov razvojnih spodbud na področju gospodarskega, okoljskega, družbenega in kulturnega razvoja ter razvoja človeških virov. Ob tem je pohvalila dosedanje opravljeno delo države na določenih področjih, še posebej hitro finančno pomoč gospodarstvu, ki jo je izvedlo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, sodelovanje z Ministrstvom za naravne vire in prostor ter aktivnosti ekipe državnega sekretarja Šefica.

Med ključnimi izzivi so v razpravi udeleženci izpostavili učinkovito in pregledno izvedbo državnih projektov na področju voda. Zato je nujno imeti javno objavljen seznam vseh projektov po porečjih z ocenjenimi učinki, višino investicij, virom financiranja in roki izvedbe. Prioritete in roki morajo biti določeni v sodelovanju z vsemi glavnimi deležniki. Ob tem pa mora biti zagotovljenih dovolj kadrov v ključnih državnih in lokalnih službah, ki so odgovorni za izvedbo projektov. Opozorili so tudi na nujnost rednega vzdrževanja vodotokov. 

Razpravljavci so se dotaknili tudi vprašanja pospešitve prostorskih postopkov, saj bi bilo smotrno omogočiti fleksibilnejšo obravnavo projektov na obstoječih lokacijah, četudi so na poplavnem območju, v kolikor gre za nujne investicije. Ob tem pa je potrebna koordinacija ukrepov po vladnih resorjih, saj regije potrebujejo enotno podporno ekipo, ki bo pomagala pri prijavah, administraciji in izvedbi projektov. Smiselno je določiti tudi skupne regionalne prioritete, ki jih potrdi vlada in usklajeno podpre v proračunih in kohezijskih programih.

Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, je izrazil zadovoljstvo nad izvedenimi deli, saj so bili nujni intervencijski ukrepi zaključeni že poleti 2024. Sedaj država vlaga v obnovo in protipoplavno dolgoročno zaščito, ki mora biti izvedena premišljeno, da bo zagotavljala varnost v prihodnje. Prav tako je vlada že sprejela petletni program popoplavne obnove do leta 2028, ki vključuje obnovo vodotokov in zaščitnih objektov. Pozval je k sodelovanju gospodarstva, vlade in lokalnih skupnostih pri obnovi in umestitvi gospodarskih con ter k partnerstvu slovenskih inženirskih in gradbenih podjetij s podjetji iz sosednjih držav, s katerimi bi lahko skupaj okrepili zmogljivosti pri projektiranju in izvedbi del, a še vedno pod vodstvom slovenskih podjetij. Opozoril je na nizko črpanje sicer razpoložljivih sredstev s strani gospodarskih družb, pri čemer je Nahtigalova pojasnila, da so poskušala podjetja tudi sama v določeni meri opraviti obnovo, ne da bi obremenjevala državni proračun. Glede pospešitve umeščanja v prostor pa je izpostavil namero, da bo ministrstvo z novelo zakon o urejanju prostora poenostavilo in pohitrilo postopke umeščanja v prostor. 

Boštjan Šefic, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, je poudaril, da je bilo v dveh letih opravljeno veliko delo, pri čemer je izpostavil predplačila in nepovratno pomoč tako občinam kot fizičnim in pravnim subjektom. Ob tem je priznal, da bi določene postopke na ravni države lahko tudi nekoliko pospešili, pri čemer pa je problem pomanjkanje kapacitet. Izpostavil je, da določene postopke tudi ni mogoče zgolj pospešiti, saj je treba poskrbeti za kakovostno izvedbo del popoplavne obnove in zaščite za prihodnje. Poudaril je tudi izziv plazov na tem območju, ki zahtevajo kompleksno in dolgotrajno sanacijo. Glede umeščanja v prostor je pojasnil, da so to zahtevni postopki, saj si želimo, da so tako stanovanjski kot poslovni objekti umeščeni na dolgoročno varne lokacije.

Srečko Đurov, državni sekretar na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, je predstavil dosedanje delo ministrstva: »V 2023 je ministrstvo iz Solidarnostnega sklada EU prejelo 100 mio EUR, lani še dodatnih 382 mio EUR, od tega pa je že plasiralo v izvajanje projektov obnove 370 mio EUR. Preostanek bo porabljen v tem in prihodnjem letu. Pomemben del teh sredstev bo poleg popoplavne obnove namenjen za protipoplavno obnovo in sistem obveščanja ob naravnih nesrečah.« Poleg tega je napovedal, da je »pripravljen tudi program ukrepov za podporo projektov v okviru Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki je trenutno v medresorski obravnavi. S sredstvi želimo podpreti projekte v zdravstveno infrastrukturo, vrtce, šole, domove za ostarele, gospodarske cone ter tudi v projekte obnove po poplavah.«

Direktorica Direkcije RS za infrastrukturo Karmen Praprotnik je predstavila napredek pri obnovi cestne infrastrukture in napovedala nove razpise za sanacijo mostov in brežin.

»Želim pohvaliti sodelovanje z državo in predvsem vodstvi ministrstev in državnim sekretarjem Šeficem, a na občinah se soočamo še vedno z zahtevnimi administrativnimi postopki pri izvajanju projektov popoplavne obnove, ki otežujejo prijave projektov in podaljšujejo čas obnove. Poleg tega pa je problem tudi v pomanjkanju izvajalcev gradbenih del. Za občine in prebivalstvo je pomembna čim hitrejša obnova cestne infrastrukture in vzpostavitev interneta,« je dejala Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem. 

Majda Potočnik, županja Rečice ob Savinji, pa je poudarila tudi nujnost prihodnje protipoplavne zaščite: »Na terenu najbolje vemo, kaj potrebujemo. Veseli smo bili predplačil s strani države, kar nam je vsem pomagalo. A sedaj se borimo z vsemi birokratskimi postopki, ki so zahtevni in dolgotrajni. Potrebujemo pa tudi ustrezno protipoplavno zaščito, kot so vzpostavitev zadrževalnikov na različnih območjih. To bo ljudem in podjetjem zagotovilo varno prihodnost za življenje in delo v tej regiji.«

Predstavnika gospodarstva sta opozorila na nujnost večje predvidljivosti investicijskih spodbud in opozorili na izrazito kadrovsko problematiko. »Obnova proizvodnje je bila zahtevna, a smo jo izkoristili tudi za posodobitve. A nujno potrebujemo dolgoročno stabilno protipoplavno zaščito v Zgornji Savinski dolini in dokončanje ključne infrastrukture za povezljivost te regije s svetom. Smo namreč v tujem lastništvu, ki si želi investirati naprej v proizvodnjo, a s to odločitvijo odlaša, saj pričakuje ustrezno zaščito doline in povezave,« je tako v imenu najbolj prizadetih podjetij izpostavil Matija Petrin, direktor BSH Hišni aparati. S podobno problematiko se namreč po njegovih besedah sooča tudi na primer KLS Ljubno. Samo Simetinger, direktor Cablex-M, je dodal, da bodo »brez dodatne podpore Direkciji za vode in drugim službam sredstva ostala neizkoriščena. Potrebujemo ljudi na terenu.«

Dogodek je gostil Jure Kolenc, lastnik Kampa Menina, ki je bil močno prizadet v poplavah 2023. V svojem nagovoru je poudaril pomen skupnosti in solidarnosti: »Obnova ni bila lahka, a z vztrajnostjo in podporo lokalnega okolja smo dokazali, da se da.«

Fotogalerija