Velenje, 6. november 2026 – V Vili Bianci v Velenju je danes potekala tretja in zaključna interaktivna delavnica v sklopu aktivnosti »Dobre prakse za obvladovanje absentizma«, namenjena aktualnim izzivom, spremembam in vprašanjem delodajalcev na področju bolniških odsotnosti.

Dogodek je organizirala Razvojna agencija SAŠA v okviru Centra za pravični prehod SAŠA, izvedla pa ga je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica (SŠGZ) v sodelovanju s podjetjem Invel, d.o.o. Delavnica je povezala predstavnike gospodarstva, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), stroke in drugih deležnikov, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji absentizma, nadzora bolniških odsotnosti, komunikacije z zaposlenimi in njihovega vračanja na delo.

Zaključek povezanega sklopa treh dogodkov

Tokratna delavnica je bila zaključek tematsko povezanih treh interaktivnih delavnic z naslovom »Dobre prakse za obvladovanja absentizma« ki so potekale tekom leta in se zaključile z današnjo razpravo o aktualnih vprašanjih in praktičnih rešitvah. Rdeča nit celotnega sklopa je bila jasna: absentizma ni mogoče učinkovito obvladovati z enim ukrepom ali z delovanjem posameznega deležnika. Potrebni so sodelovanje, jasna komunikacija, razumevanje odgovornosti in prenos dobrih praks v delovna okolja.

Od uvodnega pozdrava do konkretnih izkušenj iz prakse

Delavnico je uvodoma pozdravil Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, ki je poudaril pomen povezovanja gospodarstva in različnih institucij pri iskanju rešitev za vprašanja, ki neposredno vplivajo na delovna okolja.

V nadaljevanju je mag. Aleš Bizjak, predsednik Strateškega sveta za zdravje pri Gospodarski zbornici Slovenije, predstavil širši pogled na problematiko absentizma. V ospredje je postavil odgovorno vodenje bolniških odsotnosti ter potrebo po ravnotežju med dobronamernostjo do zaposlenega in odgovornostjo do sodelavcev ter organizacije. Njegovo ključno sporočilo je bilo, da se stanje brez skupnega ukrepanja ne more bistveno izboljšati. Pomemben del programa je predstavljala predstavitev Dušana Posleka iz Detektivske agencije Enigma, ki je z vidika praktičnega izvajanja nadzorov predstavil spremembe v letu 2026, pomen zakonitega in sorazmernega izvajanja kontrol ter izkušnje iz prakse. Posebej je izpostavil pomen zaupanja, hitrosti, analize in prilagodljivosti ter dejstvo, da univerzalnega recepta za obvladovanje absentizma ni – vsak primer in vsako podjetje zahtevata ustrezen pristop.

Sledila je predstavitev mag. Stanislave Škratek, vodje Območne enote Ravne na Koroškem pri ZZZS, ki je predstavila aktualne spremembe na področju začasne zadržanosti od dela, režimov gibanja, digitalnih poti, nadzora ter pravnih možnosti delodajalcev. Poseben poudarek je bil namenjen tudi pogostim vprašanjem in nejasnostim, s katerimi se delodajalci srečujejo v praksi. Dr. Ana Golež je prispevala zdravstveni in strokovni vidik razprave, predstavitve pa so skupaj z njo oblikovale tudi Rebeka Juvan in Valerija Širnik. V sklopu predstavitev so bile obravnavane spremembe, statistični podatki, pravna sredstva delodajalcev, komunikacija v času bolniške odsotnosti ter vprašanje, kako zaposlenega po daljši odsotnosti uspešno in varno ponovno vključiti v delovno okolje.

Ko vrnitev na delo ni le datum na odločbi

Posebej pomemben del delavnice je bila predstavitev dobre prakse podjetja Turna, ki sta jo predstavila direktor podjetja Vladimir Pogač in predstavnica kadrovske službe Marija Rošer. Njuna predstavitev je pokazala, da se odgovornost podjetja do zaposlenega ne konča s formalnim spoštovanjem zakonskih obveznosti. Pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih je pomemben predvsem individualen pristop, pravočasna komunikacija, spremljanje zaposlenega in priprava na njegovo ponovno vključitev v delovno okolje. V podjetju Turna se z zaposlenimi ukvarjajo individualno, pri čemer poudarjajo odprt odnos, pogovor in sodelovanje ključnih služb znotraj podjetja. Prav primer Turne je odprl pomembno vprašanje, da absentizem ni zgolj problem kadrovske službe. Za učinkovito obravnavo so potrebni sodelovanje kadrovske službe, vodij proizvodnje in drugih ključnih služb ter predvsem pripravljenost na pogovor in iskanje rešitev skupaj z zaposlenim.

Zaupanje kot temelj sodelovanja

Ena najpomembnejših vrednosti današnjega srečanja je bilo prav sodelovanje med udeleženci. Delavnica je potekala v odprtem, sproščenem in zaupanja vrednem okolju, v katerem so lahko udeleženci brez zadržkov izpostavili konkretne dileme, vprašanja in izkušnje iz svojih podjetij. To je omogočilo, da razprava ni ostala zgolj pri predstavitvah in zakonodajnih okvirih, temveč se je ves čas vračala k vprašanju: kaj lahko naredimo drugače in bolje v praksi? Udeleženci so tako razpravljali o komunikaciji z zaposlenimi, nadzorih in pristojnostih, vlogi medicine dela, postopkih pri ZZZS, dolgotrajnih bolniških odsotnostih ter predvsem o tem, kako organizirati učinkovito in varno vračanje zaposlenih na delo.

Vračanje na delo kot proces, ne kot datum

Ena od osrednjih ugotovitev delavnice je bila, da uspešna vrnitev zaposlenega na delo ni zgolj zaključek bolniške odsotnosti, temveč načrtovan proces ponovne vključitve. Pri tem so pomembni pravočasna komunikacija, kontaktna oseba, priprava delovnega mesta, prilagoditev nalog in obremenitev, priprava ekipe ter spremljanje zaposlenega tudi po vrnitvi. Predstavljen je bil tudi model treh stebrov uspešne reintegracije: organizacijski vidik, psihosocialni vidik ter zdravstveno-sistemska podpora.

Od razprave do konkretnih dejanj

Zaključek delavnice je tako ponudil jasen pogled naprej. Namen ni zgolj zmanjševanje števila odsotnosti, temveč ustvarjanje pogojev za zdrave, zadovoljne in dolgoročno delovno aktivne zaposlene. Celoten sklop aktivnosti je pokazal, da je mogoče zahtevna vprašanja absentizma učinkoviteje naslavljati takrat, ko različni deležniki stopijo skupaj, izmenjajo izkušnje in dobre prakse ter ustvarijo prostor, v katerem je mogoče probleme tudi odkrito nasloviti in skupaj iskati rešitve.